Bitka pri Saratogi

Preludij

V začetku leta 1777 je general William Howe zaprosil London, naj odobri njegov načrt za napad na Filadelfijo. S tem bi uničil uporno ameriško vlado. General John Burgoyne je v Kanadi predložil načrt, po katerem naj bi se spustil skozi New York in se z generalom Howeom srečal v Albanyju. To bi razdelilo kolonije. London je odobril oba načrta. Burgoyne se je iz Kanade začel premikati po dolini reke Hudson. Svoje sile je razdelil v dve koloni. Ena pod vodstvom polkovnika Barryja St. Legerja se je premikala vzhodno od jezera Ontario po dolini reke Mohawk. Napadla je Američane v trdnjavi Stanwix. Američani so poslali dve skupini, da bi trdnjavo osvobodili. Druga, pod poveljstvom Benedicta Arnolda, je Britance pregnala s trdnjave. St. Legerjeva kolona se je umaknila nazaj k jezeru Ontario. Burgoyne je s svojo kolono približno 7000 britanskih in hessijskih vojakov nadaljeval pot proti jugu. Pridružilo se mu je približno 500 ameriških domorodcev, ki so bili zavezniki Britancev.

Burgoyne je svojim Indijancem naročil, naj gredo in napadejo sovražnika. Dodal je, da ne smejo ubijati žensk in otrok ter vseh, ki jim ne nasprotujejo. Toda moški, ženske in otroci so bili ubiti. Eden od znanih dogodkov je razburil vse koloniste. Mlada ženska po imenu Jane McCrea je bila zaročena z enim od Burgoynovih mladih torijskih častnikov. Indijanci, ki so jo pripeljali k Burgoynu, so se z njo sprli, jo ubili in skalpirali. Burgoyne ni hotel kaznovati Indijancev, ki so jo ubili. S tem je dokazal, da ni mogel zaščititi niti prijateljskih kolonistov. Zgodbo so razširili časopisi v kolonijah. Zaradi tega je veliko Američanov, ki so bili prej nevtralni, dvignilo orožje proti Britancem. Zgodba je dosegla celo Anglijo. Edmund Burke je v spodnjem domu britanskega parlamenta nasprotoval britanski politiki uporabe zaveznikov iz vrst Indijancev.

Bitka pri kmetiji Freeman's Farm

Howe je zavzel Philadelphio. Vendar je trajalo tako dolgo, da ni poslal nobenih sil na sever, da bi podprle Burgoyna. 19. septembra je Burgoyne napadel Američane, ki so se utrdili na vzpetini Bemis v bližini Saratoge. Z Američani se je ponovno spopadel na kmetiji Freeman's Farm. Tokrat so bili to ameriški strelci pod poveljstvom Daniela Morgana. Ameriški strelci so ubili veliko število britanskih in hessijskih častnikov. Namen tega je bil povzročiti zmedo med britanskimi silami. Burgoyne je izgubil približno 600 žrtev. Trdil je, da je zmagal, čeprav so ga Američani še vedno zadrževali na mestu.

Bitka pri Bemis Heights

Burgoyne je 7. oktobra ponovno poskušal napasti Američane, vendar mu to ni uspelo. Toda Američani so se mu uprli. S protinapadom, ki ga je vodil Benedict Arnold, so Britance še bolj potisnili nazaj, dokler se niso končno umaknili v Saratogo. V tej bitki je Burgoyne izgubil še 600 ljudi. Američani so jih izgubili manj kot 150. Burgoynova vojska je bila zdaj obkrožena z veliko večjo in vse številčnejšo ameriško vojsko. 13. oktobra 1777 je Burgoyne zaprosil za premirje. Horatio Gates, ameriški poveljnik, je zahteval Burgoynovo predajo. Toda Burgoyne je zavlačeval in ni dal odgovora. Pogoji, ki jih je postavil Gates, so bili strogi. Na koncu je Gates ponudil boljše pogoje. Burgoyne se je 17. oktobra predal.

Britanska predaja

Burgoyne se je predal z vso svojo vojsko, ki je štela 5.752 vojakov. Oddal je 42 topov, 7000 mušket in vse zaloge. Oficirji so bili ločeni od svojih mož in pogojno odpuščeni. Za razliko od svojih mož so lahko obdržali pištole. Gates je Burgoyna povabil na kosilo. Moška sta bila prijateljsko povezana. Vsak je nazdravil vodji drugega. Britanski in hessijski vojaki so bili odpeljani v Boston. Po sporazumu so se morali vrniti v Anglijo, če so obljubili, da se ne bodo več bojevali. Čeprav so se nekateri vrnili v Anglijo, je kongres spremenil pogoje. Mnogi so bili poslani v zapore v kolonijah, kjer so dočakali vojno.