Bitka pri Saratogi (1777): prelomnica ameriške revolucije
Bitka pri Saratogi velja za prelomnico ameriške revolucije. Bitka se je odvijala konec leta 1777. Pravzaprav je šlo za dva spopada: bitko pri Freeman's Farm (19. septembra) in bitko pri Bemis Heights (7. oktobra). Američane je vodil general Horatio Gates. Britance je vodil general John Burgoyne. 17. oktobra se je Burgoyne predal svoji vojski, v kateri je bilo skoraj 6 000 britanskih vojakov. Ameriška zmaga je pomagala prepričati Francijo, da je priskočila na pomoč celinski vojski. Prav tako je pripomogla k priznanju Združenih držav.
Ozadje
Strategija britanskega poveljstva je bila, da z deli svojih sil prerežejo novoustanovljeno državo in izolirajo revolucionarne regije na severu. General John Burgoyne je načrtoval napredovanje iz Kanade po vodišču jezer in rek proti jugu ob koridorju reke Hudson, da bi združil sile in razbil odpor kolonskih enot. V tem okviru je Burgoyne poleti 1777 osvojil več utrdb in napredoval proti Saratogi, vendar so mu zapleti z oskrbo, težave v komunikaciji z drugimi britanskimi poveljstvi ter upori lokalnih milic močno otežili akcijo.
Potek spopadov
Prvi večji spopad, znan kot bitka pri Freeman's Farm (19. september 1777), je bil krvav obračun, v katerem so britanske enote dosegle nekatere taktične uspehe, vendar so utrpele velike izgube, ki so zmanjšale bojno sposobnost nadaljnjega napredovanja. V nadaljevanju so se britanske sile umaknile in utrdile položaje.
Druga glavna faza, bitka pri Bemis Heights (7. oktober 1777), je prinesla odločilno ameriško protinapadno ofenzivo. Poleg generala Horatia Gatesa je ključno vlogo pri motenju britanskega poveljstva ter pri vodstvu napadov odigral tudi general, kasneje izdajalec, Benedict Arnold (ki je sicer v virih pogosto omenjen brez povezav v tem članku). Ameriške sile so po več neuspelih britanskih poskusih prodora hitro izkoristile priložnosti in prisilile Burgoyna v obrambno držo.
Predaja in posledice
Po seriji neuspehov ter izčrpani oskrbi in kadrovski moči je Burgoyne 17. oktobra sprejel odločitev o predaji. Se je Burgoyne predal svoji vojski, v kateri je bilo skoraj 6 000 britanskih vojakov. Predaja je imela takojšen strateški in diplomatski pomen: zmaga je močno okrepila moralo koloničnih enot, zmanjšala britanski pritisk v severni regiji in odprla pot k iskanju tuje podpore.
Najpomembnejša posledica bitke pri Saratogi je bila, da je zmagoslavje ameriške strani prepričalo Francijo, da javno in formalno stopi na stran kolonistov. Francoska pomoč — vojaška oprema, mornarica in finančna podpora — je znatno povečala možnosti za dolgoročni odpor proti britanskemu imperiju. Pozneje je sledilo tudi priznanje in uradna zaveza drugim državam, kar je okrepilo mednarodno legitimnost nove države.
Pomen v širšem zgodovinskem kontekstu
- Vojaški preobrat: Saratoga je onemogočila britanski načrt razdelitve kolonij in je pomenila začetek strateškega preobrata v korist ameriških sil.
- Diplomatski vpliv: Zmaga je spodbudila dogodke, ki so vodili v franco-ameriško zavezništvo, nato pa k širšemu vstopu drugih evropskih sil proti Britaniji.
- Simbolična vrednost: Uspeh pri Saratogi je postal eden glavnih argumentov za mednarodno priznanje novih držav in za pridobivanje vojaške pomoči.
Zaključek
Bitka pri Saratogi ni bila le serija spopadov na določenem območju; bila je prelomnica, ki je skupaj z drugimi dogodki preloma 1777–1778 preoblikovala tok ameriške revolucije. Zaradi vojaških dosežkov in posledične diplomacije je Saratoga pogosto navedena kot ena ključnih odločitev, ki so omogočile končni uspeh in nastanek Združenih držav.
Slika kapitulacije generala Burgoyna
Preludij
V začetku leta 1777 je general William Howe zaprosil London, naj odobri njegov načrt za napad na Filadelfijo. S tem bi uničil uporno ameriško vlado. General John Burgoyne je v Kanadi predložil načrt, po katerem naj bi se spustil skozi New York in se z generalom Howeom srečal v Albanyju. To bi razdelilo kolonije. London je odobril oba načrta. Burgoyne se je iz Kanade začel premikati po dolini reke Hudson. Svoje sile je razdelil v dve koloni. Ena pod vodstvom polkovnika Barryja St. Legerja se je premikala vzhodno od jezera Ontario po dolini reke Mohawk. Napadla je Američane v trdnjavi Stanwix. Američani so poslali dve skupini, da bi trdnjavo osvobodili. Druga, pod poveljstvom Benedicta Arnolda, je Britance pregnala s trdnjave. St. Legerjeva kolona se je umaknila nazaj k jezeru Ontario. Burgoyne je s svojo kolono približno 7000 britanskih in hessijskih vojakov nadaljeval pot proti jugu. Pridružilo se mu je približno 500 ameriških domorodcev, ki so bili zavezniki Britancev.
Burgoyne je svojim Indijancem naročil, naj gredo in napadejo sovražnika. Dodal je, da ne smejo ubijati žensk in otrok ter vseh, ki jim ne nasprotujejo. Toda moški, ženske in otroci so bili ubiti. Eden od znanih dogodkov je razburil vse koloniste. Mlada ženska po imenu Jane McCrea je bila zaročena z enim od Burgoynovih mladih torijskih častnikov. Indijanci, ki so jo pripeljali k Burgoynu, so se z njo sprli, jo ubili in skalpirali. Burgoyne ni hotel kaznovati Indijancev, ki so jo ubili. S tem je dokazal, da ni mogel zaščititi niti prijateljskih kolonistov. Zgodbo so razširili časopisi v kolonijah. Zaradi tega je veliko Američanov, ki so bili prej nevtralni, dvignilo orožje proti Britancem. Zgodba je dosegla celo Anglijo. Edmund Burke je v spodnjem domu britanskega parlamenta nasprotoval britanski politiki uporabe zaveznikov iz vrst Indijancev.
Bitka pri kmetiji Freeman's Farm
Howe je zavzel Philadelphio. Vendar je trajalo tako dolgo, da ni poslal nobenih sil na sever, da bi podprle Burgoyna. 19. septembra je Burgoyne napadel Američane, ki so se utrdili na vzpetini Bemis v bližini Saratoge. Z Američani se je ponovno spopadel na kmetiji Freeman's Farm. Tokrat so bili to ameriški strelci pod poveljstvom Daniela Morgana. Ameriški strelci so ubili veliko število britanskih in hessijskih častnikov. Namen tega je bil povzročiti zmedo med britanskimi silami. Burgoyne je izgubil približno 600 žrtev. Trdil je, da je zmagal, čeprav so ga Američani še vedno zadrževali na mestu.
Bitka pri Bemis Heights
Burgoyne je 7. oktobra ponovno poskušal napasti Američane, vendar mu to ni uspelo. Toda Američani so se mu uprli. S protinapadom, ki ga je vodil Benedict Arnold, so Britance še bolj potisnili nazaj, dokler se niso končno umaknili v Saratogo. V tej bitki je Burgoyne izgubil še 600 ljudi. Američani so jih izgubili manj kot 150. Burgoynova vojska je bila zdaj obkrožena z veliko večjo in vse številčnejšo ameriško vojsko. 13. oktobra 1777 je Burgoyne zaprosil za premirje. Horatio Gates, ameriški poveljnik, je zahteval Burgoynovo predajo. Toda Burgoyne je zavlačeval in ni dal odgovora. Pogoji, ki jih je postavil Gates, so bili strogi. Na koncu je Gates ponudil boljše pogoje. Burgoyne se je 17. oktobra predal.
Britanska predaja
Burgoyne se je predal z vso svojo vojsko, ki je štela 5.752 vojakov. Oddal je 42 topov, 7000 mušket in vse zaloge. Oficirji so bili ločeni od svojih mož in pogojno odpuščeni. Za razliko od svojih mož so lahko obdržali pištole. Gates je Burgoyna povabil na kosilo. Moška sta bila prijateljsko povezana. Vsak je nazdravil vodji drugega. Britanski in hessijski vojaki so bili odpeljani v Boston. Po sporazumu so se morali vrniti v Anglijo, če so obljubili, da se ne bodo več bojevali. Čeprav so se nekateri vrnili v Anglijo, je kongres spremenil pogoje. Mnogi so bili poslani v zapore v kolonijah, kjer so dočakali vojno.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bitka pri Saratogi?
O: Bitka pri Saratogi velja za prelomnico ameriške revolucije.
V: Kdaj se je odvijala bitka pri Saratogi?
O: Bitka pri Saratogi se je odvijala konec leta 1777.
V: Katera sta bila dva spopada v bitki pri Saratogi?
O: Bitka pri Saratogi je bila pravzaprav dva spopada: bitka pri Freeman's Farm (19. septembra) in bitka na Bemis Heights (7. oktobra).
V: Kdo je vodil ameriško vojsko v bitki pri Saratogi?
O: Američane je vodil general Horatio Gates.
V: Kdo je vodil britansko vojsko v bitki pri Saratogi?
O: Britance je vodil general John Burgoyne.
V: Kaj se je zgodilo 17. oktobra med bitko pri Saratogi?
O: 17. oktobra se je Burgoyne predal svoji vojski, v kateri je bilo skoraj 6 000 britanskih vojakov.
V: Kakšne so bile posledice ameriške zmage v bitki pri Saratogi?
O: Ameriška zmaga je pomagala prepričati Francijo, da je priskočila na pomoč celinski vojski. Prav tako je pripomogla k priznanju Združenih držav.
