Hrib 60 pri Ypresu (1915): miniranje, rudarski tuneli in bitka
Hrib 60 pri Ypresu 1915: dramatična zgodba miniranja, rudarskih tunelov in krvave bitke — rudarji, eksplozije in začetek plinskih napadov.
Hrib 60 je bil umetni nasip, nastal v 60. letih 19. stoletja iz materiala, izkopanega ob gradnji bližnje železniške proge. Višina hriba je bila približno 150 metrov in se je nahajal jugovzhodno od mesta Ypres. Zaradi svoje višine je hrib predstavljal pomemben opazovalni in ognjevni položaj nad okoliško ravnino ter je hitro postal strateški cilj obeh strani v prvem letu prve svetovne vojne.
Padec in pomen položaja
Decembra 1914 so hrib zavzeli Nemci. S tem so si zagotovili opazovalno točko, od koder so lahko nadzorovali gibanje zavezniških sil in usmerjali topniško ognjeno moč. Britanci in drugi zavezniški vojaki so hitro prepoznali pomen ponovnega zavzetja hriba, saj je posedovanje tega malega, a pomembnega vzpetja lahko vplivalo na celoten položaj na vzhodnem delu Ypreskega salienta.
Predorsko miniranje in taktična zasnova
Aprila 1915 so britanske enote, predvsem Tunnelling Companies Royal Engineers, začele intenzivno gradnjo podzemnih galerij in predorov pod hribom. Namen je bil položiti velike količine eksploziva neposredno pod vrh in temelje nasipa ter ga razneti v točki, kjer so ga nato takoj zasedli pehotni napadi. Predorska taktika je vključevala:
- kopanje dolgih, pogosto zavitih predorov od zavezniških položajev proti nemškim podzemnim delom;
- uporabo izkušenih rudarjev za hitro in tiho delo, saj je bilo poslušanje in odkrivanje nasprotnih predorov ključnega pomena;
- postavitev velikih nabojev eksploziva pod hribom, ki so po detonaciji ustvarili ogromne kraterje in odklonili ter uničili nasprotnikove položaje.
Pri teh operacijah so bili uporabljeni zelo veliki vložki eksploziva — dovolj, da so ob detonaciji dobesedno razneli vrh hriba in s tem začasno spremenili terensko konfiguracijo.
Rudarski delavci in življenje v predorih
Vsi moški, ki so se pridružili predorskim podjetjem, so bili izkušeni rudarji. Prišli so med drugim iz premogovnikov v Northumberlandu, iz kanalizacijskih in gradbenih del v Manchestru in iz delavnic cevovodov ter podzemnih del v Londonu. Večina je kopačstva poznala že od otroštva, mnogi so imeli generacijsko rudarsko izkušnjo. Ti moški so bili pogosto nižji od rednih vojakov, kar je v nekaterih primerih olajševalo delo v ozkih predorih.
Delo v predorih je bilo izredno nevarno: delavci so bili izpostavljeni zadušitvi, plinom, podzemnim vdorom vode, požarom in nenadnim razstreljevanjem. Podzemne operacije so imele eno najvišjih stopenj smrtnosti v vojni, saj so bila soočanja z avtomatskim miniranjem, nasprotnih predorov, prekinjenimi zračnimi potmi in občasnimi kolapsi stalna grožnja.
Detonacija in posledice bitke
Ko so britanske ekipe namestile mine pod hribom in jih razstrelile, je eksplozija raznesla vrh in ustvarila obsežne kraterje. To je omogočilo zavezniški pehotni napad in začasno ponovno zavzetje ključnega položaja na tem delu bojišča. Vendar pa je bila situacija dinamična: nasprotnikova topniška ogenj, protinapadi in širše gibanje bojišča so pomenili, da nadzor nad območjem ni bil dokončno zagotovljen za dolgo obdobje.
Kontekst nadaljnjih bojev
Kmalu po teh dogodkih se je na istem območju začela druga bitka pri Ypresu, v kateri so Nemci prvič množično uporabili bojne pline, zlasti klor. Ta bitka je močno zaznamovala nadaljnje dogajanje v Ypreskem salientu; do njenega konca so se nemške sile približale mestu Ypres z vzhodne strani salienta za približno dve milji, kar je še povečalo strateški pomen takšnih vzpetin.
Spomin in današnje stanje
Danes so območja, kot je Hrib 60, del spominskega in zgodovinskega polja pri Ypresu. Kraterji, spominski obeležji in pokopališča obiskovalcem nudijo neposreden vpogled v grozote in taktične iznajdljivosti prve svetovne vojne. Mesta, kjer so potekale rudarske operacije in velike eksplozije, ostajajo opomnik na podzemno dimenzijo bojevanja — eno najbolj brutalnih in hkrati najspecializiranih poglavij vojaške zgodovine.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je hrib 60?
O: Hrib 60 je bil umetni hrib, ki je nastal v šestdesetih letih 19. stoletja iz materiala, ki je bil izkopan z bližnje železniške proge.
V: Kdo je decembra 1914 osvojil hrib 60?
O: Nemci so decembra 1914 osvojili hrib 60, ki jim je zaradi svoje višine dajal strateško prednost.
V: Kaj so storili Britanci, da bi ponovno zavzeli hrib 60?
O: Aprila 1915 so Britanci začeli kopati predore v hrib 60 in pod njim, da bi pod hrib namestili 5 min, ki so jih nato razstrelili in s tem razstrelili vrh hriba 60.
V: Kdo so bili moški, ki so se pridružili predorskim četam?
O: Vsi možje, ki so se pridružili predorskim četam, so bili izkušeni rudarji z večgeneracijsko rudarsko zgodovino. Večina jih je kopala že od svojega desetega leta in so prihajali iz premogovnikov v Northumberlandu, kanalizacije v Manchestru in cevi v Londonu.
V: Kolikšna je bila stopnja smrtnosti med moškimi v predorskih družbah?
O: V barbarskih, skrivnih vojnah pod zemljo so bili možje v predorskih družbah med najbolj smrtnimi.
V: Katera pomembna bitka se je začela skoraj takoj, ko se je končala bitka za hrib 60?
O: Skoraj takoj po koncu bitke za hrib 60 se je začela druga bitka pri Ypresu.
V: Kaj so Nemci prvič uporabili v drugi bitki pri Ypresu?
O: V drugi bitki pri Ypresu so Nemci prvič uporabili plin klor, kar je prispevalo k temu, da so do konca bitke napredovali za dve milji na vzhodni strani salienta.
Iskati