The Rest of the Robots (1964) — zbirka Isaaca Asimova o robotih

Zbirka "The Rest of the Robots" (1964) Isaaca Asimova — osem zgodb in dva romana o robotih, etiki, zakonih robotike ter nepozabnih likih v klasični znanstveni fantastiki.

The Rest of the Robots (1964) je zbirka osmih kratkih zgodb in dveh celovečernih romanov Isaaca Asimova. Vse zgodbe so del serije Roboti in sledijo zgodbi ʽI, Robotʼ. V nekaterih objavljenih različicah romana nista bila vključena. Zbirka združuje zgodbe, ki razširijo Asimovov svet robotov, uvajajo pomembne like (kot je Susan Calvin) in raziskujejo družbene, etične in znanstvene posledice uvajanja robotov v različne vidike človeškega življenja.

Vsebina zbirke

V zbirki so vključene naslednje zgodbe in romani. Vsaka izmed pripovedi predstavi drugačen vidik interakcije med ljudmi in roboti ter pogosto izpostavi Asimovljevo osrednjo idejo — Tri zakone robotike — kot logično ali moralno gonilo dogodkov.

• Robot AL-76 zablodi (1941).
  Robot AL-76, znan kot Al, je izdelan za rudarsko delo na Luni, vendar pristane na podeželju Zemlje. Ne najde specializiranih orodij in zato iz delavničnih odpadkov oblikuje lastna — boljša in prilagojena njegovim zmožnostim. Zgodba izpostavlja Asimovljev humor in pogled na to, kako strogo opredeljeni robotski nameni lahko vodijo v nepričakovane rezultate.
• Nenamerna zmaga (1942).
  Na planetu Jupiter so odkrili inteligentno življenje. Ljudje zaradi močne gravitacije in pomanjkanja zraka ne morejo pristati na planetu, zato pošljejo vesoljsko ladjo s tremi zelo zmogljivimi roboti serije ZZ. Ti pristanejo na Jupitru, vendar jih prebivalci, znani kot Joviani, poskušajo napasti in ubiti. Ko Joviani ugotovijo, da so roboti premočni, da bi jih lahko uničili, raje sklenejo mir z ljudmi. Zgodba naslavlja teme neskladnosti med pričakovanji človeških raziskovalcev in realnimi posledicami njihove tehnologije.
• Prvi zakon (1956).
  Inženir robotov pripoveduje zgodbo o Emmi dve, robotu iz serije EM, ki ga je zapustila in umrla v nevihti na asteroidu Titan. Gre za introspektivnejšo pripoved, ki se dotika zvestobe, čustvenih bina in zapletenih situacij, kjer Tri zakone robotike ni mogoče enostavno aplikovati brez moralnih dilem.
• Pojdimo skupaj (1957).
  Agent ameriške tajne službe trdi, da je Sovjetska zveza razvila humanoidne robote (ki jih ni mogoče ločiti od ljudi) in da so se ti infiltrirali v ZDA. Vodja robotike pravočasno ugotovi, da je agent sam robot, in ga uniči. Zgodba se ukvarja z identiteto, zaznavanjem in paranojo, hkrati pa prikazuje Asimovljev praktičen pristop k konceptu "humanoidnega" robota.
• Zagotovljeno zadovoljstvo (1951).
  Robota TN-3, Tonyja, v hišo Claire Belmont kot poskus uvede njen mož, inženir robotov pri podjetju US Robots. Tony ugotovi, da ima Claire zelo nizko samopodobo, in ji poskuša pomagati, celo ponudi se ji za ljubimca in poskrbi, da to vedo tudi sosedje. Gre za zgodbo, ki raziskuje meje robotske pomoči, socialne posledice in nenavadne interpretacije robotskih ukazov pri obravnavi človeških čustev.
• Tveganje (1955).
  Ljudje so na asteroidu postavili eksperimentalno bazo, da bi zgradili prvo vesoljsko ladjo, ki bo potovala skozi hiperprostor (hitreje od svetlobe). Ladjo pilotira robot, vendar poskus spodleti. Inženir se odpravi na ladjo in ugotovi, da je krivda na strani robota in ne ladje. Zgodba se dotika napak v interpretaciji navodil in vprašanjem odgovornosti pri avtonomnih sistemih.
• Lenny (1958).
  Robot LNE, znan kot Lenny, je izdelan z napako — njegovi možgani so otroški in ne zna govoriti. Susan Calvin eksperimentira z njim in ga sčasoma nauči govoriti nekaj besed. To je ena bolj čustveno obarvanih zgodb v zbirki, saj prikazuje robotsko "otrokovost" in etične dileme pri obravnavi nezrelih ali defektnih robotov.
• Pomorščak na ladji (1957).
  Robot EZ-27, znan kot Easy, je nameščen na univerzo, kjer opravlja različna dela, med drugim tudi lektoriranje. Profesor sociologije Simon Ninheimer trdi, da je robot sam spremenil besedilo knjige, ki jo je preverjal. Podjetje US Robots toži na sodišču. Susan Calvin uspe dokazati, da je Ninheimer namerno pripravil spremembe besedila, da bi lahko uničil ugled podjetja in robotov, ki jih izdelujejo. Zgodba obravnava pravne in reputacijske posledice interakcije ljudi in robotov ter pomen natančnega forenzičnega pristopa.

Romani, pogosto vključeni v zbirko

V nekaterih izdajah zbirke sta bili vključeni tudi dva Asimovljeva romana, ki nadaljujeta tematiko robotov in uvajata detektiva Elija Baleya ter humanoidnega robota R. Daneela Olivawa:

• Jeklene jame — (The Caves of Steel, sredina 1950-ih). Roman združuje znanstvenofantastične elemente z detektivsko zgodbo; glavni junak je detektiv Elijah Baley, ki mora skupaj z robota R. Daneelom Olivawom raziskati umor v prenasičeni, notranji Zemlji naseljenosti. Roman raziskuje konflikte med "notranjimi" (Earthmen) in "Spacerji", tehnologijo, strah pred tujim in preživetje urbanega življenja.
• Golo sonce (Naked Sun) — (The Naked Sun, pozna 1950‑ta). V tem romanu Elijah Baley odpotuje na planet, kjer življenje poteka v skoraj popolni samoti (Spacerji), da bi rešil primer umora. Tam spozna drugačen kulturni odnos do robotov in tehnologije ter trajno razširi Asimovljev pogled na družbene posledice robotizacije. (Opomba: v izvirnih izdajah in prevodih so lahko letnice izidov romanov različne; romani so bili prvič objavljeni v 1950‑ih.)

Teme in pomen

• Tri zakoni robotike: Številne zgodbe v zbirki testirajo meje in interpretacije Treh zakonov robotike, kar pogosto povzroči nepričakovane konflikte in etične dileme.
• Človeške predsodke in strah pred tehnologijo: Asimov pogosto obravnava strah pred nadomestitvijo ljudi z roboti, politične in socialne konflikte ter prilagajanje družbe na nove tehnologije.
• Psihologija in empatija: Zgodbe, kot je "Lenny", raziskujejo, kako ljubkovalni ali zaščitni odnos do robotov zrcali človeške vrednote in čustva.
• Pravna in moralna vprašanja: "Pomorščak na ladji" in druge zgodbe demonstrirajo posledice odgovornosti, pravne odgovornosti in manipulacij z informacijami v svetu z roboti.
• Žanrska mešanica: Zbirka vsebuje elemente znanstvene fantastike, detektivke, satirične in družbenokritične pripovedi, kar prikazuje Asimovljev širši literarni spekter.

Izdajateljske in prevodne opombe

Originalna ameriška izdaja iz leta 1964 (Doubleday) je združevala kratke zgodbe in romane, vendar so kasnejše izdaje in prevodi zbirko sestavljali različno — v nekaterih različicah romani niso bili vključeni. Zbirka je bila prevedena v več jezikov, tudi v slovenščino, in je pomemben del Asimovljeve robotske kronike, ki vodi proti kasnejšim delom, povezanih s fundacijskim ciklom in dolgo zgodbo o R. Daneelu Olivawu.

Zbirka ostaja cenjena zaradi svojega jasnega, premišljenega pristopa k vprašanjem umetne inteligence in medčloveških odnosov ter zaradi vpeljave likov in motivov, ki so vplivali na nadaljnji razvoj znanstvene fantastike v 20. stoletju.

Vprašanja in odgovori

V: Kako je naslov zbirke zgodb Isaaca Asimova?

V: Koliko zgodb je vključenih v zbirko?

V: O čem je zgodba Robot AL-76 zablodi?

V: Kaj se zgodi v filmu Victory Unintentional?

V: O čem govori prvi zakon?

V: O čem je film Let's Get Together?

V: Kdo v seriji Galley Slave ameriške robote postavi pred sodišče?

Išči po črki