Tajfun Tip, na Filipinih znan kot tajfun Warling (mednarodna oznaka: 7920, oznaka JTWC: 23W), je bil največji in najmočnejši znani tropski ciklon v zgodovini. Bil je 19. tropska nevihta in 12. tajfun v sezoni tajfunov na Pacifiku leta 1979. Tajfun je nastal iz motnje v monsunskem jarku 4. oktobra v bližini Pohnpeia. Sprva je tropska nevihta na severozahodu preprečila, da bi se Tip okrepil, ko pa se je premaknil bolj proti severu, je lahko dobil večjo moč. Po prehodu blizu Guama se je hitro okrepila in 12. oktobra dosegla najvišjo hitrost vetra 305 km/h (190 mph) ter svetovni rekordno nizek barometrični tlak 870 mbar (hPa, 25,69 inHg). Ob svoji največji moči je bil tudi največji tropski ciklon v zgodovini, saj je imel premer 2.220 km (1.380 milj). Tip je počasi slabel, saj se je še naprej pomikal proti zahodu in severozahodu, pozneje pa se je obrnil proti severovzhodu. Tip je 19. oktobra dosegel kopno na jugu Japonske in kmalu zatem postal ekstratropični ciklon.

Izvidniki ameriških zračnih sil so v tajfun vdrli 60-krat, zaradi česar je bil Tip eden od najbolj opazovanih tropskih ciklonov. Padavine, ki jih je povzročilo neurje, so prebile zid, ki je bil uporabljen za zaustavitev poplav v vadbenem taboru ameriške mornariške pehote v japonski prefekturi Kanagawa. Zaradi tega je izbruhnil požar, v katerem je umrlo 13 marincev, 68 pa jih je bilo ranjenih. Tudi drugod po državi je tajfun povzročil veliko škode in 42 smrtnih žrtev, zaradi brodolomov ladij pa je umrlo ali je pogrešanih še 44 ljudi.

Nastanek in pot

Tajfun Tip se je oblikoval iz šibke atmosferske motnje v monsunskem jarku 4. oktobra 1979 blizu Pohnpeia. Sprva je rast omejeval bližnji sistem na severozahodu, a ko se je motnja premaknila severneje in vstopila v območje ugodnejših pogojev (topla morska površina, minimalen vertikalni strig vetra in visoka vlažnost), je hitro dozorela v tropsko nevihto in nato v tajfun. Po prehodu blizu Guama se je ciklon intenzivno okrepil in 12. oktobra dosegel vrh moči. Pot mu je nato zavila proti zahodu in severozahodu, kasneje pa proti severovzhodu, kar je vodilo do kopnega jugovzhodne Japonske 19. oktobra, kjer je prešel v ekstratropični ciklon.

Rekordi in meteorološke značilnosti

  • Najnižji izmerjeni tlak: 870 mbar (hPa), kar je rekordno nizka vrednost za tropski ciklon in eden najnižjih zabeleženih tlakih v ciklonih na Zemlji.
  • Najvišja hitrost vetra: ocenjena maks. sunek/steady vetra okoli 305 km/h (190 mph).
  • Premer vetrovnega polja: približno 2.220 km (1.380 milj) — zaradi tega je Tip tudi največji znani tropski ciklon po premeru.
  • Velik vplivni obseg: zaradi izjemne velikosti je bil vpliv tajfuna občuten na zelo širokem območju, tudi daleč od središča.

Opazovanja in merjenja

Tajfun je bil izjemno dobro spremljan: izvidniki ameriških zračnih sil so v njem izvedli okoli 60 penetracij, kar je redek primer tako obsežnega letalskega opazovanja. Satenlitske in radarske meritve so dopolnile neposredne opazovanja iz zrakoplovov, zato je Tip postal eden najbolj dokumentiranih tropskih ciklonov, kar je omogočilo podrobno analizo strukture velikega ciklona in procesov hitrega ojačanja.

Vpliv na prizadeta območja in posledice

Tajfun Tip je povzročil obsežno škodo na morju in kopnem. Največji izstopajoči primer je bil v japonski prefekturi Kanagawa, kjer so padavine vdrle za obrambo proti poplavam v vadbenem taboru ameriške mornariške pehote (USMC), kar je sprožilo požar; v nesreči je umrlo 13 marincev, 68 pa jih je bilo ranjenih. Po državi so padavine, močan veter in valovi povzročili pretrganja električnih omrežij, škodo na stavbah, kmetijskih površinah in prometni infrastrukturi.

Po uradnih poročilih je na kopnem umrlo 42 ljudi, dodatnih 44 ljudi pa je bilo ubitih ali pogrešanih v brodolomih in nesrečah na morju. Zaradi velikega vetrovnega polja so bile prizadete tudi druge države in otoki v zahodnem Tihem oceanu; številne ladje so doživele resne težave, nekaterim pa se ni uspelo rešiti.

Učinki na meteorologijo in pripravo

Izvedene izvidniške misije in širok spekter opazovanj so pomenile pomemben prispevek k razumevanju intenzivnih tropskih ciklonov, še posebej mehanizmov hitro intenzifikacije in dinamičnih lastnosti zelo velikih ciklonov. Tajfun Tip je postal referenčni primer za modeliranje obsežnih vetrovnih polj ter za izboljšanje sistemov opozarjanja in priprav na obalno nevarnost, zlasti pri ocenjevanju učinka velike zmogljivosti votlih vetrov in dolgega dosegajočega valovanja.

Zaključek

Tajfun Tip (1979) ostaja v meteorološki zgodovini kot izjemen primer ekstremno močnega in izjemno velikega tropskega ciklona. Njegovi rekordi (nizek tlak, izjemna velikost in močan veter) ter obsežno opazovanje so prinesli pomembne vpoglede v delovanje takšnih neviht in prispevali k boljšemu razumevanju in pripravi na prihodnje tajfune.