Vampirji – izvor, značilnosti, mitologija in prikaz v kulturi
Vampirji: od vzhodnoevropskih izvorov do Bram Stokerjevega Drakule — značilnosti, mitologija in njihov vpliv v filmih, knjigah ter pop kulturi. Preberite več.
Vampirji so pošasti iz legend in zgodb. Prve zgodbe o vampirjih so nastale v Vzhodni Evropi, vendar je Bram Stoker v znamenitem romanu Drakula ustvaril veliko podobo vampirjev v sodobnem svetu. Le malo ljudi verjame, da so vampirji resnični, vendar so še vedno zelo priljubljeni v filmih, na televiziji in v knjigah.
Vampirji so bili nekoč ljudje, vendar jih je zajelo nadnaravno prekletstvo. Nekateri vampirji morajo za preživetje piti kri. To počnejo tako, da ljudi ali živali grizejo po vratu z dvema dolgima kljunoma. Vampirji lahko postanejo tudi ljudje, ki jih vampirji ubijejo in jim spijejo kri. Drugi lahko živijo z življenjsko energijo ljudi. V mnogih zgodbah se lahko vampirji spremenijo v druge živali, običajno v netopirje, pa tudi v volkove, mačke ali podgane.
Odvisno od zgodbe imajo lahko vampirji nekatere ali vse te značilnosti:
- Večna mladost in nesmrtnost: vampirji pogosto ne starajo in jih je mogoče ubiti le na poseben način.
- Potreba po krvi: kri živih bitij je vir njihove energije; v različnih zgodbah to razlaga lakota po krvi ali prenos prek ugriza.
- Fizične spremembe: bled ten, izbočene vene, daljši zobje ali podaljšane kanine (kljuni).
- Močne sposobnosti: nadčloveška moč, hitrost, okretnost in okrepljeni čuti.
- Huda občutljivost na sončno svetlobo: v mnogih modernih upodobitvah sonce vampirje poškoduje ali uniči, čeprav starejše različice tega pravila nimajo nujno.
- Ranljivosti: običajne metode za uničenje so lesena kol, dekapitacija, ogenj, svete relikvije (križ), česen ali sol; pravila se zelo razlikujejo glede na izvor zgodbe.
- Neodprtost v odsevih: v nekaterih mitih se vampirji ne odsevajo v ogledalu ali ne puščajo sence.
- Sprememba oblike: sposobnost spreminjanja v živali, meglo ali dim (shapeshifting), zlasti v netopirje ali volkove.
- Prepoved vstopa brez povabila: v mnogih legendah vampirjev ne moreš prisilno vstopiti v dom, če niso bili povabljeni.
- Potrebščine iz matične zemlje: nekateri vampirji morajo počivati v zemlji iz svojega domovinskega kraja.
Izvor in zgodovina
Podobe vampirjev izvirajo predvsem iz ustne ljudske tradicije na območju Balkana in srednje-evropskih podeželij, kjer so umrli in nenavadni primeri razpada telesa sprožili strahove pred vračanjem mrtvih. Slovanske legende govorijo o bitjih, kot so upir ali strigoi, ki so vsrkavali življenje živih. Zgodnje omembe podobnih bitij najdemo tudi v drugih kulturah (stari Mezopotamiji, Grčiji, Kitajski), kjer so obstajale lastne različice bitij, ki napadajo živa in pijejo kri ali življenjsko silo.
Razlage in teorije
Antropologi, zgodovinarji in zdravniki ponujajo več razlag za pojav vampirskih legend:
- Naravni procesi razpadanja: pliniranje telesa, krvolčenje iz nosu ali ust ter druga telesna stanja so bila napačno razlagana kot znaki, da je pokojnik "živ".
- Čeprav je popularna teorija o bolezni porfiriji (motnja presnove) pogosto omenjena kot razlaga za vampirske simptome, ni prepričljivih dokazov, da bi ta bolezen neposredno ustvarila izvor legend.
- Duševne bolezni in okužbe: bolezni, kot so rabies (besnilo) ali tuberkuloza, so lahko prispevale k vedenjskim vzorcem ali strahu pred prenosom bolezni.
- Družbeni in kulturni razlogi: vampirske zgodbe so služile kot način za razlago nepričakovanih smrti, socialne kontrole ali izkoriščanja sorodnikov in tujcev kot grešnikov v skupnosti.
V različnih kulturah
Čeprav zahodna podoba vampirja pogosto temelji na srednjeevropskih legendah in literaturi 18. in 19. stoletja, obstajajo vrste vampirjev po celem svetu:
- Evropa: strigoi (Romunija), upir (Slavija), nosferatu (arhaično ime, popularizirano z nemim filmom).
- Azija: kitajski jiangshi (skačuči mrtvec), filipinski aswang, japonski kappa ima včasih vampirske atribute.
- Latinska Amerika: lokalne legende o bitjih, ki pijejo kri ali napadajo živino, čeprav pojmi in razlogi segajo v drugačne kulturne okvire.
Prikaz v literaturi, filmu in popularni kulturi
Vampirji so bili in ostajajo priljubljena figura v literaturi in filmu. Poleg že omenjenega romana Drakula so pomembne tudi zgodnje zgodbe, kot je Carmilla (Sheridan Le Fanu), in zgodnji filmi, kot je nemi film Nosferatu. V 20. in 21. stoletju so se pojavile številne moderne interpretacije: od klasičnih grozljivk do romantiziranih, erotičnih ali celo komičnih upodobitev (npr. romani Anne Rice, filmov in serij kot so Buffy, True Blood, Twilight ter številne televizijske in filmske različice). Vampirji so prisotni tudi v igrah, grafičnih romanih in popularni modi, kjer simbolizirajo druge teme — neminljivost, željo, izobčenost ali strah pred smrtjo.
Zaključek
Vampirji so večplastna figura, ki povezuje folkloro, psihologijo in kulturo. Legende o njih nudijo vpogled v človeške strahove in upanja ter ostajajo dragocen vir navdiha za umetnost in pripovedništvo. Ker se pravila in značilnosti vampirjev močno razlikujejo glede na vir, je vedno zanimivo preučevati posamezne različice in njihove zgodovinske ter kulturne korenine.
Vampir, Philip Burne-Jones, 1897
Vampirji v leposlovju
Drakula je najslavnejši vampir v fikciji in o njem je bilo posnetih veliko filmov, pogosto s Christopherjem Leejem v vlogi Drakule. V tej vlogi je znan tudi Bela Lugosi. Nosferatu je prav tako znan film o vampirjih.
Obstaja priljubljena serija knjig Anne Rice o vampirjih. O vampirjih je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja pisal tudi Stephen King v knjigi Salem's Lot. V televizijski oddaji Buffy the Vampire Slayer je bilo mlado dekle, ki se je borilo proti vampirjem, vendar se je spoprijateljilo tudi z dobrimi. O "vampirjih" govori tudi serija Somrak Stephenie Meyer. Film Izgubljeni fantje je govoril o skupini vampirjev v (takratni) sodobni Kaliforniji. Med številnimi drugimi zgodbami o vampirjih so Južne vampirske skrivnosti, po katerih je nastala oddaja Prava kri.
Vampir
Zaščita
V zgodbah se česen pogosto uporablja za odganjanje vampirjev, vendar dejansko ne vpliva nanje. V Evropi, čeprav to ni tradicionalno, se za to, da bi se vampirji izognili, uporabljajo ogledala (v nekaterih kulturah vampirji nimajo odseva in včasih nimajo sence, morda zato, da bi pokazali, da nimajo duše). Te lastnosti nimajo vsi vampirji v zgodbah (grški vrykolakas/tympanios je imel tako odsev kot senco), uporabil jo je Bram Stoker v Drakuli. Poleg tega je v Drakuli Brama Stokerja omenjeno, da je mogoče za odganjanje Drakule uporabiti volčjo brozgo (ali Aconitum). V romanu je pojasnjeno, da je Drakula volkodlak in da se lahko vanj preobrazi enako zlahka kot v netopirja.
Drugo
Nekateri nevrologi menijo, da je vzrok za ta mit lahko steklina.
- Stekli ljudje težko hodijo.
- So spolno zelo aktivni in lahko agresivni. Med divjanjem lahko ugriznejo.
- Zelo pogosto imajo krče ali napade. Med temi krči se pogosto ugriznejo v jezik. To lahko povzroči krvavitev iz ust.
- Steklina se lahko širi z ugrizom
- Ljudje so zaradi številnih bolezni možganov občutljivi na svetlobo.
- Zaradi številnih bolezni možganov imajo ljudje težave s požiranjem. To je strah pred vodo.
Težava je v tem, da stekli ljudje, zlasti v napredovali fazi bolezni, v najboljšem primeru živijo približno deset dni. Pri tem ni upoštevano, da se iz jarkov in grobov rešujejo več tednov ali mesecev.
Drugi ljudje so podali drugačno razlago. Bolezen bi lahko bila porfirija in ne steklina. Porfirija je genetsko pogojena bolezen, ki povzroča razlike pri tvorbi krvi v telesu. Nekateri deli krvi se ne morejo proizvajati v zadostnih količinah.
Psihološke motnje lahko prispevajo k vampirskemu vedenju. Prav tako pa je že od nekdaj veljalo, da vam pitje krvi daje moč tistega, od katerega pijete. To prepričanje izvira iz starodavnih civilizacij.
V resničnem svetu obstajajo ljudje, ki se radi oblačijo in obnašajo kot vampirji. Nekateri med njimi lahko tudi pijejo kri.
Nazadnje je tu še vampirski netopir.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj so vampirji?
O: Vampirji so pošasti iz legend in zgodb.
V: Kje so se pojavile prve zgodbe o vampirjih?
O: Prve zgodbe o vampirjih so nastale v vzhodni Evropi.
V: Kdo je ustvaril sodobno podobo vampirjev?
O: Bram Stoker je sodobno podobo vampirjev ustvaril v znamenitem romanu Drakula.
V: Ali veliko ljudi verjame, da so vampirji resnični?
O: Le malo ljudi verjame, da so vampirji resnični.
V: Kaj morajo nekateri vampirji storiti, da preživijo?
O: Nekateri vampirji morajo za preživetje piti kri.
V: Kako vampirji pijejo kri?
O: Vampirji pijejo kri tako, da z dvema dolgima kljunoma ugriznejo ljudi ali živali v vrat.
V: Ali lahko ljudje, ki jih je ubil vampir, sami postanejo vampirji?
O: Da, ljudje, ki jih je vampir ubil in jim spil kri, lahko tudi sami postanejo vampirji.
Iskati