Benoît de Maillet: francoski diplomat in naravoslovec, predhodnik evolucije
Benoît de Maillet — francoski diplomat in naravoslovec, predhodnik evolucije; geološke ugotovitve in teorija prehoda morskih bitij na kopno ter naravni izvor človeka.
Benoît de Maillet (Saint-Mihiel, 12. april 1656 - Marseille, 30. januar 1738) je bil razgledan francoski diplomat in naravoslovec. Deloval je v času poznega 17. in zgodnjega 18. stoletja ter združeval diplomatsko službo z obsežnimi naravoslovnimi opazovanji, zlasti med službovanjem na Bližnjem vzhodu.
Bil je francoski generalni konzul v Kairu in nadzornik v Levantu. Oblikoval je evolucijsko hipotezo za razlago Zemlje in njene vsebine, ki je v nasprotju z dogmatskimi razlagami svojega časa temeljila na opazovanju in predpostavki dolgih časovnih obdobij.
Mailletova geološka opazovanja so ga prepričala, da Zemlja ni mogla nastati v trenutku, saj značilnosti zemeljske skorje kažejo na počasen razvoj z naravnimi procesi. Menil je tudi, da so bitja na kopnem nastala iz bitij, ki so živela v morjih. Verjel je v naravni izvor človeka.
Rokopis in glavne ideje
Maillet je svoje misli strnil v rokopis, ki je bil po njegovi smrti objavljen posthumno leta 1748 pod naslovom Telliamed (psevdonim, ki je priimek Maillet zapisan obratno). V delu je predstavil več drzne teze za tisti čas:
- Postopen nastanek kopnin in kopenskih površin: opazoval je fosile morskih organizmov v notranjosti celine in sklepal, da so se nekdanja morska dno dvigala ali pa se je gladina morja zniževala, kar kaže na dolgotrajne spremembe.
- Gradualizem: trdil je, da so geološki procesi delovali postopoma skozi zelo dolga časovna obdobja in da niso nastali v enem samem ustvarjalnem dejanju.
- Prehodni razvoj življenjskih oblik: menil je, da so se nekatere skupine organizmov preselile iz morja na kopno in se pri tem spreminjale — to je bližje idejam o transformizmu oziroma evoluciji kot večina sodobnih razlag.
- Človekov izvor: zagovarjal je naravni izvor človeka iz prejšnjih oblik življenja in se je opiral na primerjave ter širše pojavnosti podobnih struktur v naravi.
Metoda in ozadje opazovanj
Mailletovi zaključki so temeljili predvsem na terenskih opazovanjih med njegovo diplomatsko službo v Egiptu in na Bližnjem vzhodu: primerjal je fosilne ostanke, stratigrafijo in oblike obalnega terinske reliefa. Njegov pristop je bil v veliki meri empiričen — prednost je dajal opazovanju pred tradicionalnim sklicevanjem na svete spise ali miti — kar je za njegovo dobo pomenilo pomemben premik k naravoslovni metodi.
Sprejem in vpliv
Ideje, ki jih je Maillet zapisal v Telliamedu, so bile v času objave precej kontroverzne. Zaradi vsebine, ki je nasprotovala uradnim religioznim razlagam in poudarjala dolge časovne lestvice ter naravne procese, je bilo delo objavljeno šele po njegovi smrti. Čeprav njegovo ime ni postalo domače širši javnosti, so njegove teze vplivale na razmišljanje nekaterih kasnejših naravoslovcev 18. stoletja in so ga pogosto navajali kot zgodnjega predhodnika idej o transformizmu in dolgem trajanju geoloških procesov.
Dediščina
Benoît de Maillet velja za enega izmed prvih intelektualcev, ki je iz pomembnih empiričnih opažanj izpeljal zamisel o postopnem spreminjanju Zemlje in življenja na njej. Njegovo delo prispeva k zgodovini geologije in razvoja idej, ki so pozneje privedle do bolj sistematičnih teorij o evoluciji. Kljub temu so bile njegove hipoteze v 18. stoletju sprejete le postopoma in pogosto zadržano, a danes Maillet priznamo kot pomembnega zgodnjega misleca, ki je pomagal premikati meje razumevanja naravnih procesov.
Benoît de Maillet, iz knjige "Description de l'Égypte" Pariz, 1735
Starost Zemlje
Maillet je na podlagi dokazov prvič razumno ocenil starost Zemlje. Menil je, da se je Zemlja morala razvijati počasi, z naravnimi silami. Geologijo je preučeval na terenu. Na kopnem je opazil znake erozije, v morju pa sedimentacije.Da bi se izognil sporu s Katoliško cerkvijo, je svoje ideje skril pod krinko pogovora z indijskim filozofom. Njegovo delo je ostalo v rokopisu vse do njegove smrti, ko je bilo objavljeno po tem, ko je urednik vnesel spremembe, ki so ga poškodovale. Zdaj je na voljo boljša sodobna izdaja, ki temelji na rokopisih.
Maillet je ocenil, da je Zemlja starejša od dveh milijard let. Spoznal je tudi pravo naravo fosilov in imel zgodnje ideje o evoluciji.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Benoît de Maillet?
O: Benoît de Maillet je bil francoski diplomat in naravoslovec, ki je veliko potoval.
V: Kakšna je bila hipoteza Benoîta de Mailleta o Zemlji in njeni vsebini?
O: Benoît de Maillet je razvil evolucijsko hipotezo, s katero je pojasnil Zemljo in njeno vsebino.
V: Kaj je prepričalo Benoîta de Mailleta, da Zemlja ni nastala takoj?
O: Geološka opazovanja so Benoîta de Mailleta prepričala, da Zemlja ni mogla nastati v trenutku, saj značilnosti zemeljske skorje kažejo na počasen razvoj z naravnimi procesi.
V: Kaj je Benoît de Maillet menil o nastanku kopenskih bitij?
O: Benoît de Maillet je menil, da so bitja na kopnem nastala iz morskih bitij.
V: Kaj je Benoît de Maillet menil o izvoru človeka?
O: Benoît de Maillet je verjel v naravni izvor človeka.
V: Katere uradne položaje je zasedal Benoît de Maillet?
O: Benoît de Maillet je bil francoski generalni konzul v Kairu in nadzornik v Levantu.
V: Katera so bila strokovna področja Benoîta de Mailleta?
O: Benoît de Maillet je bil diplomat in naravoslovec ter se je posebej zanimal za geologijo in evolucijsko teorijo.
Iskati