Benzodiazepini: kaj so, delovanje, medicinska uporaba in tveganja

Benzodiazepini: kaj so, kako delujejo, medicinska uporaba in tveganja — varna kratkoročna raba, odvisnost, nevarnosti predoziranja in vpliv v nosečnosti.

Benzodiazepini so organske kemične snovi, katerih osnovna struktura je sestavljena iz fuzije benzenskega in diazepinskega obroča (dveh ogljikovih obročev). Nekateri benzodiazepini se uporabljajo kot zdravila, ker povečajo učinek nevrotransmiterja GABA (γ‑aminomaslene kisline) na GABA‑A receptorjih v centralnem živčnem sistemu. To vodi do zaviranja živčne aktivnosti in posledično do sedativnih, anksiolitičnih (protianksioznih), anticonvulzivnih (proti napadom) in mišičnosprostilnih učinkov. Učinek posameznega zdravila se razlikuje glede na jakost, hitrost začetka delovanja in razpolovni čas; nekateri so kratko delujoči, drugi dolgo delujoči. Prvi benzodiazepin, klordiazepoksid (Librium), je leta 1955 po naključju odkril Leo Sternbach, leta 1960 pa ga je dalo na voljo podjetje Hoffmann‑La Roche.

Medicinska uporaba

Na splošno se benzodiazepini uporabljajo pri več medicinskih indikacijah, predvsem kratkoročno in po natančnih navodilih zdravnika. Glavne uporabe vključujejo:

• anksiozne motnje in akutni napadi paničnega strahu,
• kratkoročno zdravljenje nespečnosti (zlasti pri akutnih epizodah),
• zdravljenje epileptičnih napadov in status epilepticusa (npr. diazepam, lorazepam),
• mišične krče in spastičnost,
• simptomi odtegnitve pri alkoholizmu (vključno z zmanjševanjem tveganja za konvulzije),
• predanestezijska sedacija in lajšanje tesnobe pred medicinskimi posegi.

Pogosti primeri zdravil iz skupine benzodiazepinov so diazepam, lorazepam, alprazolam, klonazepam in temazepam. Izbira zdravila temelji na kliničnem stanju, hitrosti nastopa in trajanju učinka.

Varnost, tveganja in odvisnost

Na kratki rok so benzodiazepini običajno varni in učinkoviti, če se uporabljajo pravilno. Dolgotrajna uporaba pa je sporna, saj se lahko razvije toleranca (zmanjšanje učinka), fizična odvisnost in težave pri prenehanju zdravljenja. Pri prenehanju ali zmanjšanju odmerka se lahko pojavijo simptomi odtegnitve, kot so povečana anksioznost, nespečnost, tresenje, razdražljivost in v hudih primerih konvulzije.

Posebna tveganja in opozorila:

• Interakcije z drugimi zaviralci CNS: Kombinacija z alkoholom, opioidnimi analgetiki ali drugimi sedativi močno poveča tveganje za depresijo dihanja, globoko nezavest in toksičnost.
• Predoziranje: Benzodiazepini se lahko jemljejo v prevelikih odmerkih in povzročijo nevarno globoko nezavest. Čeprav so manj strupeni kot barbiturati, je kombinacija z drugimi depresivi lahko smrtno nevarna. Če je benzodiazepin edino zaužito zdravilo, je smrt redka.
• Odvisnost: Pogosto zlorabljanje in kombiniranje z drugimi drogami je prisotno; pri dolgotrajni uporabi se razvije fizična in psihična odvisnost.
• Starejši bolniki: Povečano tveganje za zaspanost, padce, zlome in zmedo — priporočljiva je uporaba najnižjega možnega odmerka ter izogibanje dolgo delujočim oblikam.
• Otroci, nosečnost in dojenje: Benzodiazepini med nosečnostjo morda niso varni. Čeprav niso značilno teratogeni, obstaja rahlo povečano tveganje za razcep neba pri majhnem številu otrok; prav tako lahko povzročijo neonatalno depresijo (»floppy infant«) ali odtegnitvene simptome pri novorojenčku. Dojenje lahko privede do zaspanosti in oslabljenega dihanja pri dojenčku, zato je potrebna previdnost.

Preprečevanje in zdravljenje zlorabe oziroma predoziranja

Za zmanjšanje tveganj strokovna priporočila običajno svetujejo:

• predpisovanje najnižjega učinkovitega odmerka za najkrajše potrebno obdobje (pogosto le nekaj tednov za nespečnost),
• redno ocenjevanje koristnosti in tveganj pri dolgotrajni uporabi ter po potrebi postopno zmanjševanje odmerka (taper) namesto nenadnega prenehanja,
• izobraževanje pacientov o nevarnosti kombiniranja z alkoholom in opioidnimi zdravili,
• uporaba nefarmakoloških metod (npr. kognitivno‑vedenjska terapija) kot dolgoročne alternative pri anksioznosti in nespečnosti.

V primeru suma na predoziranje se išče medicinska pomoč; za akutno zastrupitev obstaja antagonist flumazenil, vendar se uporablja previdno (lahko sproži konvulzije pri kroničnih uporabnikih ali pri tistih, ki so zaužili tudi trenirke, kot so antiepileptiki).

Kdaj se posvetovati z zdravnikom

Posvet z zdravnikom je potreben, če benzodiazepin povzroči močno zaspanost, zmedenost, težave z dihanjem, nenavadne razpoloženjske spremembe ali če se pojavi sum na zlorabo. Pri odločitvi za prenehanje po dolgotrajni uporabi naj zdravnik pomaga pri varnem postopnem zmanjševanju odmerka, da se zmanjša tveganje za resne simptome odtegnitve.

Skupaj: benzodiazepini so pomembna skupina zdravil z učinkovitimi kratkoročnimi učinki, vendar zahtevajo previdno rabo zaradi tveganja za toleranco, odvisnost in interakcije z drugimi depresivi centralnega živčnega sistema. Uporaba naj bo individualno prilagojena, z jasnimi navodili in rednim spremljanjem.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj so benzodiazepini?

V: Kdo je odkril benzodiazepin?

V: Ali je jemanje benzodiazepinov dolgoročno varno in učinkovito?

V: Ali je jemanje benzodiazepinov med nosečnostjo varno?

V: Ali lahko z benzodiazepini predozirate?

V: Ali se benzoazepini pogosto zlorabljajo?

Išči po črki