Ambroise Vollard: francoski trgovec moderne umetnosti, zbiratelj in založnik
Ambroise Vollard: vplivni francoski trgovec moderne umetnosti, založnik in zbiratelj, ki je odkril Cézanna, Picassa in van Gogha — zgodba o strasti, drznosti in umetniškem geniju.
Ambroise Vollard (3. julij 1866 – 21. julij 1939) je bil eden najpomembnejših trgovcev s francosko moderno umetnostjo s konca 19. in začetka 20. stoletja. Postal je ključna osebnost v promociji avtorjev, ki so takrat veljali za radikalne ali neznane, in je odločilno vplival na oblikovanje sodobnega trga z umetninami. Njegov portret je naslikalo in izoblikovalo toliko umetnikov, da je Picasso pripomnil: "Najlepša ženska, ki je kdajkoli živela, še nikoli ni imela svojega portreta naslikanega, narisanega ali graviranega tako pogosto kot Vollard."
Biografija in začetek kariere
Vollard se je rodil na otoku Réunion in se v odraslih letih preselil v Pariz, kjer je v 90. letih 19. stoletja začel delovati kot neodvisni trgovec z umetninami. Deloval je drugače kot večina takratnih galeristov: mnogo del je neposredno kupoval od samih slikarjev in kiparjev, z njimi sklepali dogovore o komisionih in naročilih ter investirali v dela, ki jim je predvidel pomembno vlogo v drugi umetniški zgodovini.
Galerija, razstave in odnosi z umetniki
Nekatere njegove razstave in promocije so bile prelomne za kariero več umetnikov. Vollard je bil znan po tem, da je tvegal in predstavljal avtorje, še preden so dosegli širšo mednarodno prepoznavnost. Med umetniki, ki jih je podprl ali izpostavil, so bili:
- Paul Cézanne
- Aristide Maillol
- Renoir
- Louis Valtat
- Pablo Picasso
- André Derain
- Georges Rouault
- Paul Gauguin
- Vincent van Gogh
Vollard je redno naročal portrete in grafikе pri sodobnikih ter skrbno gradil stike z umetniki, kar mu je omogočilo dostop do pomembnih del in ekskluzivnih izdaj. Bil je tudi prvi lastnik Cézannovega dela Vue sur l'Estaque et le Chateau d'If, ki je bila februarja 2015 prodana pri Christie's v Londonu za 13.522.500 funtov.
Založništvo in grafične izdaje
Vollard ni bil le trgovec; deloval je tudi kot založnik in mecena grafičnih izdaj. Naročal je posebne izdaje, ilustrirane knjige in portfelje jedkank ter litografij, sodeloval z naslovnimi umetniki in tiskanimi ateljejii tistega časa. Med najbolj znanimi projekti je Vollardova serija (Vollard Suite) — obsežen sklop grafik, ki jih je za njega ustvaril Picasso v tridesetih letih 20. stoletja. Njegove izdaje so pogosto bile prestižne, omejene in namenjene zbirateljem ter muzejem.
Zbirateljstvo, vpliv in dediščina
Ambroise Vollard je bil tudi strasten zbiratelj. Sveženj del, ki jih je zbral ali posredoval, je kasneje pomembno prispeval k zbirkam muzejev in zasebnih zbirateljev po svetu. Njegova vizija — spodbujanje inovativnih slogov in podpiranje avtorjev v zgodnji fazi — je pomagala uveljaviti post-impresionizem, fovizem, kubizem in druge smeri moderne umetnosti.
Vollard je umrl 21. julija 1939 po poškodbah, ki jih je utrpel v prometni nesreči v Parizu. Po njegovi smrti so bile številne njegove zbirke in dokumenti razpršeni po dražbah in prodajah, vendar njegovo ime ostaja sinonim za zgodnjo promocijo moderne umetnosti in za oblikovanje sodobnega trga z umetninami.
Zaključek
Ambroise Vollard velja za enega najvplivnejših galeristov in založnikov svojega časa: s pogumnimi odločitvami, tesnimi odnosi z umetniki in premišljenim založniškim delom je pomembno vplival na prepoznavnost umetnikov, ki danes sestavljajo osrednji del zgodovine moderne umetnosti.
Pierre-Auguste Renoir, Portret Ambroisa Vollarda, 1908, 82 x 65 cm, Courtauld Institute Galleries, London
Ozadje
Po diplomi je Vollard postal zbiratelj in trgovec z umetninami. Leta 1893 je na Rue Laffitte, takratnem središču pariškega trga moderne umetnosti, odprl svojo galerijo. Tam je Vollard pripravil svojo prvo večjo razstavo: Manetu in drugim sta sledila Gauguin in Van Gogh (od 4. do 30. junija 1895).
Na videz ni bil privlačen, bil pa je zelo spreten poslovnež, ki je obogatel. Leta 1930 je Vollard naročil Picassu, naj izdela niz 100 leptov, ki so postali znani kot Vollardova suita.
Vollard je pozneje napisal biografije Cézanna (1914), Degasa in Renoira ter očarljive Spomine trgovca s slikami (1936). Vollard je julija 1939 pri 73 letih umrl na poti v Pariz, ko je njegov avto s šoferjem zdrsnil s ceste.
Usoda zbirke
Novica o njegovi smrti je spodbudila to pismo enega umetnika drugemu:
"Ali se zavedate, kako veliko je to posestvo? Vsepovsod najdbe, dragocene stvari, ki niso bile nikoli prodane ali zabeležene, najdbe pod kupi platen, neprecenljive, presegajo vse izračune, dediči so v neverjetnem neredu, sledila bo tožba za tožbo."
Vollard je umrl brez neposrednih dedičev. Veliko umetnin je zapustil širši družini in bližnjim prijateljem, čeprav je bilo veliko število del očitno prodanih, razpršenih ali izginulih med drugo svetovno vojno.
Več kot 80 let po njegovi smrti so bila dela iz njegove zbirke prodana po dogovoru z različnimi upravičenci do njegove zapuščine. Junija 2010 je Sotheby's v Parizu in Londonu organiziral obsežni dražbi.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Ambroise Vollard?
O: Ambroise Vollard je bil eden najpomembnejših trgovcev s francosko moderno umetnostjo konec devetnajstega in v začetku dvajsetega stoletja.
V: Zakaj je Picasso dejal, da "najlepša ženska, ki je kdajkoli živela, nikoli ni imela svojega portreta naslikanega, narisanega ali graviranega pogosteje kot Vollard"?
O: Picasso je to rekel zato, ker je Vollardovo portretiralo toliko umetnikov.
V: Kako je Vollard običajno pridobival umetnine?
O: Vollard je običajno kupoval umetnine neposredno od takratnih slikarjev.
V: Kakšen pomen ima dejstvo, da je bil Vollard prvi lastnik Cézannove slike Vue sur l'Estaque et le Chateau d'If?
O: Pomembno je, da je bila ta slika pozneje na dražbi v Londonu prodana za veliko vsoto denarja.
V: Kaj je eden od Vollardovih pomembnih prispevkov k svetu umetnosti?
O: Vollard je prodajal neznane umetnike, ki so pozneje postali svetovno znani, med njimi Paula Cézanna, Aristida Maillola, Renoirja, Louisa Valtata, Pabla Picassa, Andréja Deraina, Georgesa Rouaulta, Paula Gauguina in Vincenta van Gogha.
V: Poleg tega, da je bil trgovec z umetninami, kakšne druge vloge je imel Vollard v svetu umetnosti?
O: Vollard je bil tudi navdušen zbiratelj in založnik umetnin.
V: Kdaj in za koliko je bilo prodano Cézannovo delo Vue sur l'Estaque et le Chateau d'If?
O: Slika je bila prodana februarja 1015 pri Christie's v Londonu za 13.522.500 funtov.
Iskati