Édouard Manet – francoski slikar in pionir impresionizma

Édouard Manet – francoski slikar in pionir impresionizma: prehod od realizma k moderni umetnosti, sporne slike "Obed na travi" in "Olimpija" so revolucionirale sodobno slikarstvo.

Édouard Manet (v francoščini se izgovori edwaʁ manɛ), 23. januar 1832 – 30. april 1883, je bil francoski impresionistični slikar in ena ključnih osebnosti prehoda od realizma k impresionizmu. Bil je med prvimi 19.‑stoletnimi umetniki, ki so upodabljali prizore vsakdanjega življenja sodobnega mesta — kavne lokale, gledališča, ulice, portrete znanih in neznanih ljudi — ter s tem odločilno vplival na moderno slikarstvo.

Življenjepis in izobrazba

Manet se je rodil v ugledni pariški družini. Najprej je bil usmerjen v uradno kariero (pravnik ali mornar), a je kmalu prišel do umetnosti. Študiral je pri slikarskem učitelju Thomasu Coutureu, potoval v Španijo, kjer sta nanj močno vplivala dela Velázqueza in Goye, ter si oblikoval samosvojo slikarsko tehniko in občutek za sodobne teme.

Slog in teme

Manetov slog je zaznamovan z drzno kompozicijo, neposrednim, pogosto ploskim nanositvijo barve, izostreno rabo črne in ekspresivno, svobodno potezo čopiča. Zanj so značilni prizori iz življenja v Parizu — kavarne, bifeji, gledališče, pariške ulice, portreti prijateljev in modelov ter motivi iz zgodovine in literature, obdelani na sodoben način. V svojih slikah je kombiniral vplive stare mojstrov (renesančnih in španskih) z novimi, fotografskim občutkom za trenutek.

Sporne razstave in slavne slike

Nekatere njegove slike so bile razburkane in zelo sporne. Najbolj znani primeri sta Obed na travi (Le Déjeuner sur l'herbe, 1863) in Olimpija (Olympia, 1863). Obed na travi je bil zavrnjen na Salon 1863, zato je bil razstavljen na Salon des Refusés, kar je sprožilo močan odziv javnosti in kritikov. Podoba gole ženske, ki sedi s povsem sodobnima oblečenima moškima, je šokirala tradicionaliste. Podobno je Olimpija, kjer je Manet upodobil goloto v neposredni, neidealizirani maniri, naletela na obtožbe o vulgarnosti.

Povezave z impresionisti

Manet je imel tesne vezi z mlajšimi umetniki, ki so pozneje oblikovali gibanje impresionizma (Claude Monet, Pierre-Auguste Renoir, Edgar Degas, Berthe Morisot idr.). Čeprav ni bil dosleden član impresionističnih razstav, je bil njihov prijatelj, mentor in pogosto sodeloval zlasti v razpravah o modernem slikarstvu. Njegova raba svetlobe, barv in upodabljanje sodobnega življenja so velik navdih za impresioniste, ki so nato razvili svoje literarno‑optoslikarske pristope.

Najpomembnejša dela

• Obed na travi (Le Déjeuner sur l'herbe), 1863 — razkol z akademsko tradicijo in simbol začetka moderne slike.
• Olimpija (Olympia), 1863 — kontroverzna upodobitev gole ženske iz sodobnega okolja.
• Bar v Folies‑Bergère (Un bar aux Folies‑Bergère), 1882 — ena njegovih zadnjih in najbolj prepoznavnih del, kjer skozi odsev v ogledalu raziskuje meje prostora in percepcije.
• Številni portreti, prizori iz kavarn in koncertov ter študije iz narave, shranjeni v muzejih po svetu, zlasti v Musée d'Orsay in drugih francoskih zbirkah.

Zdravje, poznejše leto in smrt

Manet je v poznejših letih trpel za kroničnimi zdravstvenimi težavami. Leta 1874 mu je bila amputirana druga noga zaradi zapletov, povezanih z motnjami prekrvavitve in okužbami, in kljub uporu je slabo zdravstveno stanje omejevalo njegovo ustvarjanje. Umrl je 30. aprila 1883 v Parizu. Njegovo delo je po smrti hitro dobilo novo oceno kot temelj moderne slike.

Dediščina

Édouard Manet velja za enega od začetnikov moderne umetnosti; njegov pogum pri uvajanju sodobnih tem, premik proti svobodnejšim slikarskim postopkom in vpliv na generacijo impresionistov so temeljni za razumevanje prehoda iz akademskega slikarstva v moderno dobo. Danes njegove slike krasijo vodilne svetovne muzeje in ostajajo predmet študija ter navdiha za likovne umetnike in zgodovinarje umetnosti.

Življenje

Usposabljanje

Édouard Manet se je rodil 23. januarja 1832 v Parizu v premožni družini. Ko je odraščal, ga je stric spodbujal k slikanju in risanju, vendar je oče želel, da se pridruži mornarici. Sčasoma mu je bilo dovoljeno, da se izobrazi za slikarja. Manet je med letoma 1850 in 1856 delal v ateljeju akademskega slikarja Thomasa Coutura, slikarja velikih zgodovinskih slik. V prostem času je kopiral stare mojstre v Louvru.

Med študijem je obiskal Nemčijo, Italijo in Nizozemsko ter si ogledal slike renesančnih in baročnih mojstrov, kot je Frans Hals, ter španskih slikarjev, kot sta Diego Velázquez in Goya.

Leta 1856 je Manet odprl svoj atelje. Eden najbolj znanih francoskih slikarjev tistega časa je bil Gustave Courbet, ki je slikal v slogu, znanem kot realizem. Courbet je na svojih slikah skušal prikazati življenje revnih delavcev na kmetijah in vaseh. Manet je začel slikati berače, pevce in ljudi v kavarnah. Njegov slog ni bil podoben Courbetovemu, saj je uporabljal velike poteze čopiča brez veliko podrobnosti. Courbetove slike so bile temne in mračne, saj je vsa platna pobarval na rjavo, preden je nanje postavil figure. Manetove slike so bile svetlejše in svetlejše, z veliko bele barve in pogosto majhnimi deli, naslikanimi s svetlo modro in rdečo barvo.

Leta 1863 se je Manet poročil s Suzanne Leenhoff, ki jo je oče zaposlil, da je Maneta in njegovega mlajšega brata Eugena poučevala klavir. Suzanne je imela enajstletnega sina Leona Koella Leenhoffa, ki je pogosto poziral kot model za Manetove slike.

Impresionizem

Akademija v Parizu je vsako leto pripravila veliko razstavo, imenovano Salon de Paris. Leta 1863 je Manet na razstavo uvrstil sliko z naslovom Kosilo na travi ("Le déjeuner sur l'herbe"). Sodniki v Salonu tega dela niso hoteli obesiti v galerijo, ker je prikazovalo golo žensko, ki sedi na travi z dvema oblečenima moškima. Če bi slika prikazovala starogrško mitologijo, to ne bi bilo problematično, vendar sta bila moška oblečena v navadne obleke, ženska obleka in klobuk pa sta ležala na travi. Morda je bila prostitutka. Sodniki so rekli, da je slika nespodobna (zelo nesramna).

V tem času je bila skupina mladih umetnikov, ki so slikali predvsem pokrajine. To so bili Claude Monet, Pierre-Auguste Renoir, Alfred Sisley, Frédéric Bazille, Camille Pissarro, Paul Cézanne in Armand Guillaumin. Tudi Monet in njegovi prijatelji so bili zavrnjeni. Bili so jezni in so se sestali z Manetom, da bi se o tem pogovorili. Cesar Napoleon III. je dovolil še eno razstavo, imenovano Salon zavrnjenih, na kateri so bile razstavljene vse slike, ki so bile "zavrnjene". To razstavo si je ogledalo veliko ljudi, ki so kmalu ugotovili, da je v umetnosti nastalo novo "gibanje", precej drugačno od sloga, ki so ga bili vajeni.

Leta 1874 je trideset impresionističnih umetnikov pripravilo prvo razstavo. Glavni umetniki, ki jih imenujemo "impresionisti", so Claude Monet, Auguste Renoir, Paul Cézanne, Camille Pissarro, Alfred Sisley, Edgar Degas in Berthe Morisot. Manet je prijateljeval z Berthe Morisot, ki se je pozneje poročila z njegovim bratom Eugenom Manetom. Manet je Morisotovo spodbujal pri slikanju. Morisotova pa je Maneta spodbujala k slikanju na prostem, kot so to počeli Monet in drugi impresionistični slikarji. Monet je v impresionističnem slogu naslikal nekaj krajin, morskih in mestnih prizorov. Vendar pa je večina njegovih slik "figurativnih" (upodablja ljudi).

Manetove slike običajno prikazujejo ljudi, ki živijo svoje običajno življenje. Prikazujejo ljudi doma in v službi ali pa zunaj in v zabavi. Ena od slik je zelo drugačna. Gre za grozljiv prizor, ki prikazuje usmrtitev mehiškega cesarja Maksimilijana z ustrelitvijo.

Manet je umrl za sifilisom v Parizu pri 51 letih in je pokopan na mestnem pokopališču Passy.

Bar v Folies-Bergère, 1882, ena zadnjih Manetovih slik

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Édouard Manet?

V: Po čem je znan Édouard Manet?

V: Zakaj so bile nekatere slike Édouarda Maneta sporne?

V: Katere slike Édouarda Maneta so bile izhodišče za impresionizem?

V: Kakšen vpliv je imel Édouard Manet na sodobno slikarstvo?

V: Kdaj se je Édouard Manet rodil in kdaj je umrl?

V: Kako se ime Édouard Manet izgovarja v francoščini?

Išči po črki