Anastasio 'Tachito' Somoza Debayle — nicaragovski predsednik in diktator
Biografska zgodba Anastasia "Tachito" Somoze Debayla — vzpon kot predsednik in diktator Nikaragve, obračun s sandinisti, beg, padec oblasti in umor 1980.
Anastasio "Tachito" Somoza DeBayle (5. december 1925 – 17. september 1980) je bil uradno 73. in 76. predsednik Nikaragve, vendar je kot poveljnik državne garda (garde nacional) in vodja vojske dejansko obvladoval državo in njeno politiko v obdobju, ko je vladala družina Somoza. Somoza je bil zadnji iz dinastije, ki je obvladovala Nikaragvo od leta 1936 dalje – to vlogo je začel njegov oče Anastasio Somoza García.
Vladavina in politični stil
Somoza je svojo oblast utrjeval z nadzorom nad vojsko, policijo in pomembnimi gospodarskimi sektorji. Njegova vladavina je bila zaznamovana z avtoritarnimi metodami, korupcijo, klientelizmom in kršenjem človekovih pravic; nasprotnike je pogosto zatiral ali preganjal. Po silovitem potresu v Managi leta 1972 so se pojavile obtožbe o zlorabi humanitarne pomoči in o kraji sredstev za obnovo, kar je dodatno zmanjšalo njegovo legitimnost med prebivalstvom.
Oppozicija in revolucija
Rastoče nezadovoljstvo je izkoristila Sandinistična narodnoosvobodilna fronta (FSLN), ki je nastala kot gerilska in revolucionarna skupina z namenom rušenja režima in uvajanja socialnih sprememb. Skupino so podpirali privrženci znotraj države in tuji zavezniški subjekti. Somoza je poskušal sandiniste zatirati, kar je vodilo v dolgotrajno državljansko konfliktnost in nasilje.
Za podporo so sandinisti prejeli tudi pomoč iz zunanjih virov; Sovjetska zveza in Kuba sta jima zagotavljali finančno in politično podporo, kar je okrepilo njihovo sposobnost boja proti režimu.
Prekinitev ameriške podpore in odhod v izgnanstvo
Do sedemdesetih let so bile Združene države pretežni zunanji zaščitnik Somozinega režima zaradi protikomunistične orientacije. Vendar pa so ob porastu poročil o hudih kršitvah človekovih pravic in korupciji ameriško-miroljubno stališče spremenile. Leta 1979 so Združene države prekinile neposredno podporo Somozi, kar je močno oslabilo njegovo položaj.
17. julija 1979 je Somoza uradno odstopil s predsedniškega položaja in najprej odpotoval v Miami. Ameriški predsednik Jimmy Carter je zavrnil stalno priznavanje ali vsaj daljše gostoljubje, zato je Somoza nadaljeval potovanje v južnoameriško izgnanstvo in se ustalil v Paragvaju, kjer mu je azil odobril tamkajšnji režim.
Smrt in zapuščina
17. septembra 1980 so ga v Paragvaju umorili. Njegova smrt je zaznamovala konec enega izmed najbolj spornih poglavij v nikaragovskih sodobnih zgodovini.
Zapustil je zapuščino, ki jo mnogi ocenjujejo zelo polarizirano: nekateri ga vidijo kot zagovornika stabilnosti v spopadu s hladno vojno, drugi kot simbol avtoritarizma, družinske vladavine in sistematične zlorabe moči. Pad režima Somoza je omogočil sandinistični prevzem oblasti leta 1979, kar je sprožilo novo obdobje političnih in družbenih preobratov v Nikaragvi, katere posledice so se kazale desetletja pozneje.
Besedilo vsebuje osnovne dejstvene podatke o Somozi in kratko pojasnilo glavnih razlogov za njegov padec in njegovega pomena v zgodovini Nikaragve.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Anastasio Somoza DeBayle?
O: Anastasio Somoza DeBayle je bil 73. in 76. predsednik Nikaragve in vodja države med letoma 1967 in 1979.
V: Zakaj mnogi ljudje niso marali Somozo kot voditelja?
O: Številni ljudje niso marali Somozo kot voditelja zaradi njegove avtoritarne vladavine in korupcije.
V: Kdo je bila Sandinistična narodnoosvobodilna fronta?
O: Sandinistična narodnoosvobodilna fronta je bila skupina, ki si je prizadevala, da bi Nikaragva postala boljša država, in je imela podporo znotraj in zunaj države.
V: Kaj je Somoza poskušal storiti, da bi ustavil sandiniste in vse, ki so jih podpirali?
O: Leta 1975 je Somoza Debayle poskušal ustaviti sandiniste in vse, ki so jih v Nikaragvi podpirali.
V: Katere države so dajale denar sandinistom, da so se še naprej borili proti družini Somoza?
O: Sovjetska zveza in Kuba sta sandinistom dajali denar za nadaljnji boj proti družini Somoza.
V: Kdaj je Somoza zapustil predsedniški položaj in kam je odšel?
O: Somoza je 17. julija 1979 odstopil od predsedniške funkcije in pobegnil v Miami, vendar mu ameriški predsednik Jimmy Carter ni dovolil vstopa v državo. Somoza je nato odšel v Paragvaj.
V: Kako je Somoza umrl in kdo ga je ubil?
O: Somozo DeBayleja so 17. septembra 1980 umorili sandinisti.
Iskati