Boris Abramovič Berezovski (23. januar 1946 – 23. marec 2013) je bil rusko-britanski poslovnež, milijarder in nekdanji matematik. Postal je ena najbolj kontroverznih oseb ruskega obdobja prehoda v tržno gospodarstvo: znan po svojem velikem vplivu v 1990‑ih, tesnih vezah z vrhom oblasti in kasnejšem sporu z oblastmi, ko je bil na oblasti predsednik Rusije Boris Jelcin.

Zgodnje življenje in izobrazba

Berezovski se je rodil v Moskvi v judovski družini. Študiral je matematiko in diplomiral ter kasneje opravil znanstveno delo na področju matematike in računske tehnike; delal je kot raziskovalec v ruskih inštitutih. Njegova tehnična izobrazba in stiki v znanstvenih krožkih so mu v poznejših letih pomagali pri prehodu v poslovne dejavnosti in državno upravo.

Vzpon v 1990‑ih

V devetdesetih je Berezovski hitro pridobil politični in gospodarski vpliv. Postal je namestnik sekretarja ruskega varnostnega sveta in tesno sodeloval z okoliščino predsednika Jelcina; bil je tudi prijatelj njegove hčerke Tatjane. S pomočjo svojega položaja je pridobil velik vpliv nad mediji in javno podobo oblasti: imel je pomemben vpliv na to, kaj so lahko poročali časopisi in kaj so lahko predvajale televizijske postaje. Zaradi tega so mu mnogi očitali, da je zagotavljal, da o Jelcinu ne smejo poročati negativno.

V poslovnem svetu je zgradil premoženje z uvozom Mercedesovih avtomobilov v Rusijo, z naložbami v avtomobilsko podjetje AvtoVAZ in s pridobitvijo naftnega podjetja Sibneft v okviru spornih privatizacijskih shem (znanih kot »loans-for-shares«). Bil je tudi pomemben lastnik in vplivnež v televizijskem kanalu ORT (danes Channel One), kar je še povečalo njegov medijski in politični vpliv. Sodeloval je tudi pri predsedniški kampanji Borisa Jelcina leta 1996, ki je ohranila Jelcina na položaju.

Obtožbe, preiskave in pobeg v izgnanstvo

Po prihodu Vladimirja Putina na oblast je Berezovskemu vpliv začel upadati. Zaradi poslovnih in političnih konfliktov z novimi oblastmi je zapustil Rusijo in odšel v London, kjer mu je bil podeljen politični azil. Ruske oblasti so mu očitale vrsto kaznivih dejanj, med drugim nezakonito pridobivanje premoženja in v nekaterih primerih tudi sodelovanje pri načrtih za odstranitev političnih nasprotnikov. V ruskih obtožbah je bilo navedeno, da naj bi bil vpleten v poskuse umorov več vodilnih kritikov režima, med drugim Aleksandra Litvinenka in novinarke Anne Politkovske, čeprav so te očitke za večino primerov zanikali ali jih niso potrdile neodvisne preiskave.

Švicarske oblasti so proti Berezovskemu v preteklosti vodile preiskave v zvezi z denarnimi tokovi in morebitnim nezakonitim prejemanjem sredstev. Leta 1994 je bil tarča vsaj enega poskusa umora, sam pa je trdil, da je napadalce povezal z rusko tajno službo.

Pravni spori v Združenem kraljestvu

V Londonu je Berezovski nadaljeval z intenzivnimi političnimi in pravnimi spori. Eden najodmevnejših je bil sodni spor z Romanom Abramovičem, nekdanjim poslovnim partnerjem in lastnikom velikega deleža v Sibneftu. Leta 2011 je v londonskem višjem sodišču potekala visoko profilna civilna zadeva, v kateri je sodnik ocenil, da je Berezovski kot priča nezanesljiv in da so trditve, ki jih je podal, problematične. Ta sodna odločitev je pomembno prizadela njegovo kredibilnost v javnosti in med pravnimi postopki.

Hkrati je bil Berezovski aktivno vključen v podporo ruskim nasprotnikom oblasti, financiral je opozicijske skupine in nekatere novinarske projekte ter pogosto kritiziral Putina z medijske in politične distance. Zaradi tega je bil ena izmed najbolj izpostavljenih figur ruskega izgnanstva v Veliki Britaniji.

Smrt

Berezovski je umrl 23. marca 2013 v svojem domu v Sunninghillu, Berkshire, Anglija, star 67 let. Policija je 25. marca sporočila, da je bil vzrok smrti obešanje in da pri obdukciji niso zaznali znakov boja. Preiskave in sodni postopki, ki so v preteklosti obkrožali njegovo poslovno in politično življenje, so po njegovi smrti ostali predmet zanimanja javnosti in medijev.

Odmev in zapuščina

  • Kontroverznost: Berezovski ostaja polarizirajoča osebnost: za nekatere simbol novih ruskih oligarhov, ki so obogateli v času kaotičnih privatizacij, za druge pa nekdanji politični igralec, ki je pomagal ohraniti Jelcinov režim in kasneje kritiziral Putinov avtoritarizem.
  • Medijski vpliv: Njegova vloga pri upravljanju medijev v 1990‑ih in kasneje je vplivala na javno mnenje v ključnih trenutkih ruske politike.
  • Pravni in politični spopadi: Njegove tožbe, obtožbe in preiskave so pokazale meje pravnih postopkov v primeru mednarodnih politično‑gospodarskih sporov in vpliva bogatih izseljencev iz Rusije v Veliki Britaniji in drugod.

Berezovski je s svojo zgodbo – od matematika do vplivnega oligarha, od svetovalca predsednika do izgnanca in obtoženega v več postopkih – postal simbol turbulentnega obdobja ruskega prehoda v tržno gospodarstvo ter povojne ruskopolitične scene v začetku 21. stoletja.