Caedwalla iz Wessexa: kralj, vojskovodja in zgodovinski pomen
Caedwalla, pisan tudi Cædwalla (ok. 659–689), je bil kralj Wessexa od ok. 685 do svoje abdikacije leta 688. Njegovo ime izhaja iz britanskega imena Cadwallon. Bil je močan kralj in vojaški poveljnik; po njegovih prizadevanjih se je Wessex povzpel in postal tretje najmočnejše kraljestvo za Northumbrijo in Mercijo v okviru anglosaške heptarhije. Caedwalla je bil poganski kralj, ki se je pozneje spreobernil v krščanstvo in ga začel spodbujati.
Vladanje in vojaški pohodi
Caedwallovo obdobje vladavine je bilo zaznamovano z agresivno širjenjsko politiko. Vodil je vojaške pohode proti sosednjim kraljestvom in manjšim kraljstvom, med drugim proti Sussexu in Otoku Wight, kjer je po porazu domačega vodstva vpeljal svojo oblast. Njegove akcije so pogosto vključevale nasilno poravnavo lokalnega prebivalstva in zamenjavo vodstev z njemu zvestimi knezi ali podkralji. S temi osvajalnimi dejanji je utrdil ozemeljsko jedro Wessexa in ustvaril podlago za poznejši razmah pod nasledniki.
Spreobrnitev, abdicacija in romanje v Rim
Glavni sodobni vir za Caedwallovo življenje je Bede v svoji "Historia ecclesiastica gentis Anglorum". Po teh virih je bil sprva pogan, a se je ob koncu življenja odločil spreobrniti. Leta 688 je odstopil z oblasti (abdikacija) in odšel na romanje v Rim. Tam ga je po tradiciji krstil papež Sergij I.; krst in pielgrimsko dejanje sta bila za tiste čase izraz velike osebne odločnosti oziroma kesanja. Caedwalla je kmalu po krstu umrl (približno 689).
Zgodovinski pomen
Caedwalla je pomemben zaradi kombinacije vojaške učinkovitosti in vpliva na širjenje krščanstva v južni Angliji. Njegove osvajalske akcije so povečale moč Wessexa in prispevale k preoblikovanju politične karte heptarhije; njegovo kratko, a intenzivno vladanje je pripravilo teren za dolgotrajnejše stabilno vladavino poznejših wessexskih kraljev (na primer Ine). Hkrati ga zgodovinski viri prikazujejo kot konfliktno osebnost: zmagovitega vojskovodjo, a tudi vladarja, ki je pri izvajanju svojih ciljev uporabljal silovite ukrepe.
Viri in zgodovinski opomnik
Glavni pisni vir za Caedwallovo življenje je Bede; zaradi pomanjkanja drugih sodobnih virov je interpretacija njegovih dejanj odvisna predvsem od tega enega pričevalca. V historiografiji ostaja Caedwalla zanimiv kot primer konecpoganskega in začetnega krščanskega obdobja v Angliji: v enem življenjskem loku se pojavljata tako vojaška ekspanzija kot verska sprememba.
Zgodnja kariera
Caedwalla se je rodila okoli leta 659. Bil je sin Cenberhta (Coenbryht) in brat Mula. Bila sta iz kraljeve hiše Gewissae. Caedwalla je bil Cerdikov potomec. Njegov oče, podžupan v Wessexu, je bil ubit leta 661, ko je bil Caedwalla star približno dve leti. Njegova družina se je zatekla v veliki gozd Weald Caedwalla je bil očitno eden od tistih, ki so po smrti Cenwalha poskušali zavzeti ozemlje v Wessexu. Vendar ga je leta 680 Centwine izgnal iz Wessexa. V tem času je okoli sebe zbral skupino bojevnikov. Leta 685 si je Caedwalla "začel prizadevati za kraljestvo" (ali želel postati kralj). Večkrat je napadel Sussex in ubil kralja Ethelwaltha. Dva od sussekških ealdormenov sta Caedwallo pregnala iz tega kraljestva. Še vedno brez zemlje se je Caedwalla ponovno usmeril v Wessex. Istega leta se je Centwine umaknil v samostan in se odpovedal prestolu Wessexa.
Kralj Wessexa
Do leta 686 se je Čedvalla lahko razglasil za kralja. Preostali podkralji v Wessexu mu niso nasprotovali in so obdržali svoja ozemlja. V treh letih, ko je Caedwalla vladal Wessexu, je bil nenehno v vojni. Leta 686 sta z bratom Mulom opustošila Kent. Ko je Kent podredil svoji vladavini, je svojega brata Mula pustil na čelu Kenta kot kralja. Tistega poletja je napadel Sussex in ubil kralja Berhtuna. Leta 687 so se Kentčani uprli Mulu in ta je bil skupaj z dvanajstimi tovariši zažgan. Kmalu so na prestol ponovno postavili svojo kraljevsko linijo. Caedwalla je vdrl še drugič in sam zavladal Kentu. Caedwalla je nato napadel otok Wight. Kralj Arwald je bil ubit. Caedwalla je dvema mladima ateljejema z otoka Wight, Arwaldovima bratoma, dovolil, da sta se spreobrnila v krščanstvo, preden ju je usmrtil. Nato je začel pobijati vse prebivalce in jih nadomestil z naseljenci iz Wessexa. Čeprav je bil še vedno pogan, je škofu Wilfridu podaril več velikih posesti na otoku Wight. Med vojno na otoku Wight je bil Caedwalla hudo ranjen. Njegova rana se mu je zdela smrtna. Vendar mu je uspelo osvojiti večino jugovzhodne Anglije. Leta 688 se je odpovedal prestolu Wessexa. Lahko je odpotoval v Rim, kjer ga je na veliko noč leta 689 papež Sergij krstil. Približno deset dni pozneje, 20. aprila, je umrl in bil pokopan v Rimu. Postavil je precedens za zahodnosaksonske kralje, ki so mu sledili, da bi zavladali vsej jugovzhodni Angliji.
Čedvalla je do konca življenja ostal pogan do konca svojega življenja. Bil je prijatelj škofa Vilfrida in se je včasih imenoval za zagovornika Cerkve. Opatu Ecgbaldovi je dodelil zemljišče za samostan v kraju Hoo v Kentu. Njegova avtoriteta v Surreyu se kaže v dodelitvi zemljišča za samostan v Farnhamu. Svoje poskuse odstranitve vseh Jutov z otoka Wight je razumel kot krščansko vojno proti poganom. Ko je zapustil Anglijo na romanju v Rim, se je ustavil v Calaisu in daroval denar za gradnjo tamkajšnje cerkve. Enako je storil na dvoru Langobardov, preden je odšel v Rim. Cedwalla je nasledil Ine.
