Ine, kralj Wessexa (†728) – zakonodajalec in utrjevalec kraljestva

Ine je bil sin Cenreda, podžupana Wessexa. Beda o Ineju pravi, da je bil "kraljevske krvi", kar pomeni, da je bil atherling. Njegov brat je bil Ingild, prednik Alfreda Velikega. Njegova sestra Cuthburh je bila poročena s kraljem Aldfrithom iz Northumbrije. Bila je ustanoviteljica opatije Wimborne. Ine se je poročila z Ethelburg, sestro Athelhearda, Ininega naslednika.

Nekdanji kralj Caedwalla je bil eden pomembnejših vojskovodij v Wessexu. Ko je leta 688 abdiciral, je nastala praznina v oblasti. Wessex je razpadel na več podkraljestev. Vsakemu je vladal podkralj. Ine je začel kot podkralj, vendar se je kmalu uveljavil kot edini vladar Wessexa. Ine je reorganiziral Wessex in vzpostavil sistem grofij. Ukinil je položaje podkraljev ali podkraljev in jih nadomestil z ealdormeni. V mnogih pogledih je bil Ine prvi pravi kralj Wessexa.

Ine je svoje zakone napisal med letoma 688 in 694. V preambuli omenja škofa Erconwalda, ki mu je pomagal. To je Erconwald, ki je bil med letoma 675 in 694 škof v Essexu (London). Leta 994 ga je zamenjal Waldhere. Vendar omemba Inejevega očeta, ki je bil še vedno živ, kaže na to, da so bili zakoni napisani prej v tem obdobju in ne pozneje. Inejevi zakoni so prvi sklop zakonov za Sase v Wessexu. V Wessexu so obstajali tudi prejšnji zakoniki. Vendar nobeden od njih ni zajemal tako širokega razpona situacij, s katerimi bi se lahko ukvarjal kralj ali njegovi uradniki. V naslednjih dveh stoletjih po Inejevih zakonikih ni bil napisan noben zakonik. Šele Alfred Veliki je pripravil obsežnejši zakonik.

Leta 705 je kralj Essexa dajal zatočišče izgnancem iz Wessexa. To je povzročilo resne težave med kraljema. Vendar so bili izgnanci nazadnje izgnani, potem ko je Ine zagrozil, da bo vdrl na vzhodnosaksonsko ozemlje. Podobno se je zgodilo leta 722, ko so v Sussexu sprejeli izgnanca po imenu Ealdbert. Ine je zato napadel Sussex. Leta 725 je Ine ponovno vdrl in tokrat je bil Ealdbert ubit. Leta 710 je bil Ine v vojni z Geraintom, kraljem Dumnonije. To je bil del njegove kampanje proti Britancem in širitve meja Wessexa zahodno do reke Tamar. Vendar mu ni uspelo osvojiti Cornwalla. Kornwalci so Ineja premagali leta 722 ob reki Tamar. Zdi se, da je bil Ine ves čas svoje vladavine v dobrih odnosih z Merkiji. Omenjen je le en incident; bitka pri Wodnesbeorgu leta 715 med Inejem in Ceolredom, kraljem Mercije. Vendar edini vir za to informacijo, anglosaška kronika, ne navaja, kdo je zmagal.

Ine je bila močna podpornica Cerkve. Čeprav je nasprotoval ustanovitvi druge škofije v Sherbornu, je podprl prvega tamkajšnjega škofa leta 705, škofa Aldhelma. Ine je podpiral ustanovitev organizirane cerkve v Wessexu. Prej so bili v njej le razpršeni samostani in cerkve. Številni Ineovi zakoni so se nanašali na duhovno blaginjo njegovega ljudstva. Zahteval je krst v tridesetih dneh po rojstvu otroka, prepoved dela ob nedeljah in plačevanje cerkvenih prispevkov ob martinovem. Prve sinode v Wessexu izvirajo iz obdobja njegove vladavine. Najstarejši ohranjeni zapisi kažejo, da je tem cerkvenim zborom predsedoval Ine.

Kljub svoji moči in vsem dosežkom je imel ob koncu svoje dolge vladavine notranje težave. Med več zahodnosaksonskimi atelingi je prišlo do nesoglasij. Leta 721 je Ine ubil Cynewulfa. Iz kakšnega razloga, ni jasno, vendar je v tem času Ealdbert pobegnil iz Wessexa. Leta 722 ga je Inejeva kraljica Etelburga oblegala v Tauntonu. Zdi se, da kraljičina vpletenost kaže na to, da je bil Ealdbert član družine, morda njun sin. Pobegnil je, a so ga tri leta pozneje ubili (glej zgoraj). Ne glede na njuno razmerje se zdi, da je Ine postal zelo utrujen. Leta 726 se je odpovedal prestolu in odšel v Rim. Manj kot dve leti pozneje (728) je tam umrl. Izjavil je, da zapušča kraljestvo "mlajšim", in ni poskušal imenovati naslednika. Nasledil ga je Athelheard.

Anglosaksonska kronika ne omenja Inejeve žene ali otrok. Zapisani so Inein brat in dve sestri:

• Ingeld († 718) je bil Inin brat.
• Cuenburg, Ineina sestra.
• Cuthburh, Ineina sestra.