Ingólfr Arnarson: prvi stalni naseljenec Islandije in ustanovitelj Reykjavíka
Ingólfr Arnarson (islandsko Ingólfur Arnarson) in njegova žena Hallveig Frodesdatter veljata za prva stalna nordijska naseljenca Islandije. Po tradicionalnem izročilu sta se naselila okoli leta 874 in naj bi bila ustanovitelja mesta Reykjavík.
Zgodba iz sag in kronik
Glavni viri za življenje Ingólfrja so srednjeveške islandske kronike, predvsem Landnámabók (Knjiga o naselitvi) in zapisi zgodovinarja Arija Þorgilssona (Ari the Learned) v Íslendingabók. Po teh virih je Ingólfr zapustil današnjo Norveško zaradi spora in krvne maščevanja. S pastorkom Hjörleifrom Hróðmarssonom je odplul proti neznanemu otoku, za katerega so že prej poročali raziskovalci kot sta Garðar Svavarsson in Flóki Vilgerðarson.
Legenda želi, da je Ingólfr ob približevanju kopnemu vrgel iz svojih sedežnih stebrov (stožcev) čez krov in se obljubil, da se bo naselil tam, kjer jih bogovi pripeljejo na suho. Njegova sužnja sta nato več let preiskovala obalo, dokler nista stebre našla v zalivu, ki je postal Reykjavík. Ime Reykjavík izhaja iz islandščine in pomeni »dimniški zaliv« ali »zaliv pare«, kar se nanaša na paro iz vročih vrelcev in geotermalnih območij ob obali.
Dogodek z irskimi sužnji in Vestmannaeyjar
Po Landnámabók sta Hjörleifra umorila njegova irska sužnja kot maščevanje za nepravično ravnanje. Ingólfr je po tem zasledil morilce in jih ubil v obmorskem arhipelagu, ki je od tedaj znan kot Vestmannaeyjar (Westmanski otoki). Ime izhaja iz besede vestmenn — »zahodnjaki«, s katero so nordijski prebivalci pogosto imenovali Irce ali Galičane.
Zgodovinska resničnost in arheološki dokazi
Razlaga o Ingólfrju temelji predvsem na srednjeveških virih, zato zgodovinarji opozarjajo, da je treba razlikovati med literarno tradicijo in potrjenimi dejstvi. Arheološke raziskave kažejo, da so se na Islandiji začeli trajni naseljevati v pozni 9. in zgodnji 10. stoletji, kar sovpada s časovno umestitvijo sag. Obstajajo tudi znaki, da so pred nordijskimi prišli irski menihi (paparji), kar podpirajo nekateri arheološki najdbe in toponimija, a obseg in narava takšnega prisotnega prednavališča ostajata predmet razprav.
Pomen in zapuščina
Ingólfrjeva pripoved je pomemben del islandskega narodnega izročila, saj označuje začetek večje nordijske kolonizacije otoka. Njegova družina je po sagah igrala vidnejšo vlogo v zgodnjem družbenem in političnem razvoju Islandije. Viri prav tako omenjajo njegove potomce, med njimi Þorsteinn (Torstein) Ingólfsson, povezane z ustanovitvijo prvih lokalnih zborov in s poznejšim razvojem islandskega zakonodajnega sistema — leta 930 je bil ustanovljen Althing, eden najstarejših še delujočih parlamentov v svetu.
Zaključek
Ingólfr Arnarson ostaja pomembna figura v zgodovini Islandije kot simbol začetka stalnega naseljevanja in ustanovitve Reykjavíka. Čeprav so podrobnosti njegovega življenja in nekateri dogodki iz sag predmet zgodovinskih razprav, njegova zgodba združuje literarno dediščino in arheološke ugotovitve o zasnuju islandskega prebivalstva v zgodnjem srednjem veku.
Slika Ingólfra Arnarsona Johana Petra Raadsiga (1850).
Vprašanja in odgovori
V: Kdo sta Ingólfr Arnarson in Hallveig Frodesdatter?
O: Ingólfr Arnarson in Hallveig Frodesdatter naj bi bila prva stalna nordijska naseljenca na Islandiji. Tradicionalno se jima pripisuje ustanovitev Reykjavíka leta 874.
V: Kaj je Landnámabók?
O: Landnámabók je knjiga, ki opisuje naselitev Islandije s strani Norvežanov. Trdi, da je Arnarson zapustil današnjo Norveško, ko se je zapletel v krvno maščevanje, in zgradil svojo hišo v današnjem Reykjavíku ter jo tudi poimenoval.
V: Kdo so bili Garðar Svavarsson, Flóki Vilgerðarson in drugi?
O: Garðar Svavarsson, Flóki Vilgerðarson in drugi so bili mornarji, ki so med plovbo po Atlantskem oceanu našli otok. Po izročilu naj bi se na njem naselil Ingolfr Arnarson, ko je prispel na Islandijo.
V: Kaj se je zgodilo s Hjörleifrom Hróðmarssonom?
O: Hjörleifr Hróðmarsson je bil Ingolfov pasemski brat, ki je z njim odplul na Islandijo. Njegovi irski sužnji so ga umorili, ker je z njimi grdo ravnal, zato jih je Ingolf ulovil in ubil v Vestmannaeyjarju (Westmanski otoki). Ta dogodek je dal otokom ime - vestmenn (zahodnjaki) je bilo ime, ki so ga Norvežani v tem času včasih uporabljali za Irce.
V: Kaj se je zgodilo z Ingolfom po naselitvi?
O: Po naselitvi na jugozahodu Islandije ni nič znanega o tem, kaj se je z njim zgodilo pozneje. Njegov sin Torstein (Þorsteinn Ingólfsson) naj bi ustanovil prvi parlament na Islandiji, ki je bil pozneje znan kot Althingi.
V: Kdo je trdil, da je bil Arnarson prvi nordijski prebivalec Islandije?
O: Srednjeveški zgodovinar Ari Þorgilsson je trdil, da je bil Arnarson prvi nordijski prebivalec Islandije, vendar je priznal, da so pred njim tam živeli irski menihi in puščavniki.
V: Kako so se odločili, kje se bodo naselili, ko se jim je pokazala zemlja?
O: Ko so med potovanjem čez Atlantski ocean zagledali kopno, je Ingolf čez krov vrgel svoje visoke sedežne stebre in obljubil, da se bo naselil tam, kjer se bodo bogovi odločili, da jih pripeljejo na kopno. Dva od njegovih sužnjev sta nato tri leta iskala obale, preden sta našla stebre v majhnem zalivu, ki je sčasoma postal mesto Reykjavík.
