AlegsaOnline.com

Carly Fiorina — ameriška poslovna vodja, bivša izvršna direktorica HP

Carly Fiorina — pionirka poslovnega sveta: prva ženska izvršna direktorica HP, vodila združitev s Compaqom, poslovna vodja in politična kandidatka z odmevno kariero.

Avtor: Leandro Alegsa

28-09-2025

Cara Carleton "Carly" Fiorina (rojena Sneed; rojena 6. septembra 1954 v Austinu v zvezni državi Texas) je ameriška poslovna vodja in političarka. Fiorina je najbolj prepoznavna kot nekdanja glavna izvršna direktorica družbe Hewlett-Packard (HP) ter kot predsednica dobrodelne organizacije Good360. Po koncu poslovne kariere je bila dejavna tudi v politiki; leta 2016 se je potegovala za nominacijo republikanske stranke za predsednico ZDA. Marca 2016 je javno podprla Teda Cruza, ki jo je 27. aprila 2016 imenoval za svojo protikandidatko (running mate). Cruz je 3. maja 2016 odstopil od kandidature. Po predsedniških volitvah 2016 je na seji volilnega kolegija 19. decembra 2016 prejela en volilni glas za podpredsednico ZDA kot del glasovanja ene izmed tako imenovanih »faithless« elektork/elektorjev.

Izobrazba in začetki kariere

Fiorina je diplomirala na univerzi Stanford (1976) z naslovom diplomirane liberalnih ved; kasneje je pridobila naziv MBA na poslovni šoli MIT Sloan (1980). Pred prihodom v vodstvo HP je delala v telekomunikacijskem sektorju, med drugim pri AT&T in pri njeni odcepljeni družbi Lucent Technologies, kjer je napredovala v vodstvene položaje.

Kariera v Hewlett‑Packard

Fiorina je bila med letoma 1999 in 2005 glavna izvršna direktorica družbe HP in je bila prva ženska, ki je vodila podjetje, uvrščeno med 20 največjih po izboru revije Fortune. Njeno obdobje na čelu HP je bilo prelomno in hkrati sporano.

Najbolj odmeven dogodek je bila leta 2002 izpeljana združitev s konkurenčnim proizvajalcem osebnih računalnikov Compaq. Posel je bil takrat ena največjih združitev v tehnološki industriji in je HP postavil na položaj največjega proizvajalca osebnih računalnikov na svetu. Združitev je prinesla velik skok v številu zaposlenih (kombinirano število zaposlenih je znašalo okoli 145.000–150.000), hkrati pa tudi potrebo po racionalizaciji in zmanjšanju podvajanj delovnih mest. V okviru konsolidacije je HP napovedal odpuščanja in prestrukturiranje, ki so v naslednjih letih zajeli približno 30.000 delovnih mest po vsem svetu.

Med njenim vodenjem so bile tako dosežene tudi številne strateške spremembe in širitev produktne ponudbe, vendar je javna in delniška ocena uspešnosti podjetja nihala. Zaradi nesoglasij z upravnim odborom, predvsem glede smeri podjetja in upravljanja posledic združitve s Compaqom, je bila februarja 2005 prisiljena odstopiti z mesta izvršne direktorice in predsednice uprave.

Po odhodu iz HP in politično delovanje

Po odhodu iz HP je Fiorina ostala javno dejavna kot svetovalka, članica upravnih odborov, govornica in avtorica. Leta 2011 je objavila spomine in refleksije o poslovanju z naslovom Tough Choices, v katerih opisuje svojo vizijo vodstva in obrazloži ključne odločitve iz obdobja pri HP.

V politiki je delovala kot konservativna komentatorka in kandidatka. V predsedniški kampanji 2016 je kandidirala za republikansko nominacijo; po izstopu iz tekme je podprla Teda Cruza, ki jo je nato javno izbral za svojo protikandidatko. Kljub temu da se Cruz hitro umaknil iz boja, je Fiorina ostala pomembno ime v konservativnih krogih in pogosto nastopala kot komentatorka in podpornica republikanskih kandidatov.

Filantropija, odbori in osebno

Fiorina je bila predsednica dobrodelne organizacije Good360, ki se ukvarja z razdeljevanjem odvečnih donacijskih dobrin za pomoč skupnostim v stiski. Poleg tega je sodelovala v številnih upravnih odborih in svetih tako v zasebnem kot neprofitnem sektorju.

Kritike in zapuščina

Fiorinino vodenje HP je pogosto predmet razprave: podporniki poudarjajo pogumne strateške poteze in prebojne združitve, kritiki pa opozarjajo na upad vrednosti delnice v določenih obdobjih, visoke stroške združitve in obsečne odpustitve. Kljub polariziranim ocenam ostaja ena bolj prepoznavnih žensk v ameriškem poslovnem svetu, saj je prelomila številne steklene stropove in odprla pot ženskam v vrhnje poslovne vodstvene položaje.

Fiorina živi zasebno in javno življenje, kjer pogosto govori o vprašanjih poslovne etike, voditeljstva in javne politike.

Zgodnje življenje

Fiorina se je rodila v Austinu v Teksasu. Njena starša sta bila Joseph Tyree Sneed III in Madelon Montross. Študirala je na univerzah Stanford, Maryland in Massachusetts Institute of Technology.

Fiorina je bila vzgojena kot episkopalka.

Kariera

Leta 2002 je Fiorina izvedla največjo visokotehnološko združitev v zgodovini s konkurenčnim računalniškim podjetjem Compaq, s čimer je HP postal največji proizvajalec osebnih računalnikov na svetu.

Fiorina je brezplačno sodelovala v obrambnem poslovnem odboru, ki je med drugim obravnaval kadrovska vprašanja v Pentagonu.

Fiorina je med letoma 2007 in 2009 dve leti vodila zunanji svetovalni odbor Centralne obveščevalne agencije in postala predsednica tega odbora, ko ga je leta 2007 ustanovil takratni direktor agencije Michael Hayden v času vlade Georgea W. Busha.

Po odstopu s položaja izvršne direktorice družbe HP je bila Fiorina članica upravnih odborov več organizacij in svetovalka predsedniške kampanje republikanca Johna McCaina leta 2008. Leta 2010 je zmagala v trojni tekmi za republikansko nominacijo za senatorko Združenih držav Amerike iz Kalifornije, vendar je na splošnih volitvah izgubila proti sedanji demokratski senatorki Barbari Boxer.

Kandidatura za senat ZDA za Kalifornijo, 2010

4. novembra 2009 je Fiorina uradno napovedala svojo kandidaturo na senatnih volitvah leta 2010, na katerih bo poskušala izločiti sedanjo demokratko Barbaro Boxer.

8. junija 2010 je Fiorina z več kot 50 odstotki glasov zmagala na republikanskih primarnih volitvah za senat in premagala Toma Campbella in državnega poslanca Chucka DeVora.

4. novembra 2010 je Boxerjeva zmagala na splošnih volitvah z 52,2 % proti 42,2 % Fiorine, kar je bila udobna razlika zaradi velike udeležbe demokratov, zlasti v Los Angelesu.

Predsedniška kampanja 2016

Maja 2015 je Fiorina napovedala, da se bo potegovala za predsedniško funkcijo. Kandidaturo je umaknila 10. februarja 2016.

Osebno življenje

Fiorina je bila od leta 1977 do ločitve leta 1984 poročena s Toddom Bartlom. Nato se je leta 1985 poročila s Frankom Fiorino.

Fiorina je kristjanka, ki verjame, da so vsi "v Božjih očeh enaki".

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je Cara Carleton "Carly" Fiorina?

O: Carly Fiorina je ameriška poslovna ženska, najbolj znana po tem, da je bila glavna izvršna direktorica družbe Hewlett-Packard (HP) in predsednica filantropske organizacije Good360.

V: Kaj je delala leta 2016?

O: Leta 2016 se je Fiorina potegovala za nominacijo republikanske stranke za predsednico ZDA. Marca 2016 je podprla kandidaturo Teda Cruza, 27. aprila 2016 pa je bila imenovana za njegovo protikandidatko. Cruz je 3. maja odstopil od kandidature, 19. decembra, po zmagi Donalda Trumpa na volitvah, pa je Fiorina prejela en elektorski glas za podpredsednico ZDA.

V: Kakšna je bila njena vloga pri HP-ju?

O: Fiorina je bila kot glavna izvršna direktorica družbe HP med letoma 1999 in 2005 prva ženska, ki je vodila podjetje, uvrščeno na lestvico 20 najboljših podjetij po izboru revije Fortune. V tem času je nadzorovala takrat največjo združitev tehnološkega sektorja v zgodovini, ko je HP prevzel konkurenčnega proizvajalca osebnih računalnikov Compaq. S transakcijo je HP postal največji prodajalec osebnih računalnikov na svetu.

V: Koliko zaposlenih je bilo po tej združitvi odpuščenih?

O: Po tej združitvi je HP odpustil 30 000 zaposlenih v ZDA, da bi ohranil 80 000 delovnih mest, vendar je število zaposlenih naraslo na 150 000.

V: Kdaj je odstopila s položaja v HP?

O: S položaja izvršne direktorice in predsednice uprave HP je odstopila februarja 2005 zaradi nesoglasij v upravnem odboru.

V: Kateri organizaciji Carly trenutno predseduje?

O: Carly trenutno predseduje organizaciji Good360, ki je dobrodelna organizacija, namenjena pomoči ljudem, ki se soočajo s težavami zaradi naravnih nesreč ali drugih življenjskih okoliščin, pri dostopu do osnovnih dobrin, ki jih potrebujejo, brezplačno ali po znižani ceni.