Empedokles – predsokratski filozof štirih elementov in reinkarnacije

Empedokles (ok. 490–430 pr. n. št.) je bil grški predsokratski filozof in naravoslovec, ki je živel v Agrigentumu, grški koloniji na Siciliji. Bil je tudi javni mož, zdravilec in mistik; njegove raznolike dejavnosti so prispevale k legendi, ki ga obdaja v antičnih virih.

Osrednje zamisli

Empedoklova filozofija je najbolj znana po tem, da je v zahodnem svetu izvor kozmogenske teorije štirih klasičnih elementov. Po njegovem je vse sestavljeno iz štirih korenin ali elementov:

• zemlja,
• voda,
• zrak,
• ogenj.

Elemente naj bi upravljali dve nasprotujoči si sili: ljubezen (philia), ki združuje in meša elemente, ter spor (neikos ali strife), ki jih ločuje in razdvaja. Kombinacija teh sil po Empedoklu povzroča ciklično menjavanje stanj vesolja — od popolne enotnosti do popolnega razkroja in nazaj — ter razlaga nastanek in razvoj bitij v svetu.

Narava življenja in kozmologija

Empedoklovo razmišljanje se ni omejevalo le na abstraktno kozmologijo. Njegova teorija je obravnavala tudi nastanek in razvoj življenja: živa bitja so nastala kot posledica različnih združitev elementov pod vplivom Ljubezni in Spora. Empedokles je zagovarjal idejo, da naravni procesi in naključne kombinacije delujejo skupaj pri oblikovanju organizmov, kar je bila ena od prvih poskusov naravoslovnega — namesto čisto mitološkega — pojasnila biološkega izvora.

Reinkarnacija in vpliv pitagorejcev

Pod vplivom pitagorejcev je podpiral nauk o reinkarnaciji oziroma metempsihozah; verjel je, da duša prehaja skozi različne življenjske oblike in da je človek lahko kaznovan ali očiščen skozi različne inkarnacije. Ta element njegovega nauka povezuje etične in mistične plati njegove misli s kozmološkimi cikli.

Dela in ohranjenost besedil

Empedokles je bil eden redkih predsokratov, ki je svoje ideje zabeležil v verzih; znana sta bila predvsem pesniška dela O naravi (Peri Physeos) in O očiščevanjih (Katharmoi). Iz teh del se je ohranilo razmeroma veliko fragmentov, zato poznamo njegove misli bolje kot pri mnogih drugih predsokratih. Njegovi zapisi vsebujejo mešanico znanstvenih razlag, moralnih naukov in religioznih predstav.

Smrt, legenda in kulturni vpliv

Empedoklovo življenje in smrt so antični pisatelji močno mitologizirali. Najbolj znana legenda pravi, da naj bi se vrgel v aktivni vulkan Etno, da bi dokazal svojo božanskost; v drugih različicah naj bi iz vulkana prinesli le njegovo bronasto sandalo ali drugo telesno znamenje. Te zgodbe so bile vir navdiha za številna literarna in likovna dela v antiki, renesansi in pozneje.

Njegove ideje so močno vplivale na poznejše filozofe in naravoslovce — od Platona in Aristotela, ki sta se z njegovimi stališči ukvarjala in jih kritično ocenila, do rimskih in srednjeveških misliteljev ter renesančnih alkimistov, ki so ponovno oživeli teorijo štirih elementov. Empedoklesova kombinacija racionalnega razmisleka in mistične terminologije je omogočila širok prenos njegovih zamisli skozi tisočletja.

Povzetek

Empedokles ostaja ena najpomembnejših osebnosti predsokratske misli: uvedel je temeljne koncepte (štiri elemente, sile Ljubezni in Spora, ciklični model vesolja, nauk o reinkarnaciji) in združil filozofsko, znanstveno in versko razmišljanje v poetični obliki. Zaradi ohranjenih fragmentov in bogate recepcije v literaturi je njegovo delo ključnega pomena za razumevanje razvoja zahodne filozofije in naravoslovja.

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Empedokles?

V: Po čem je Empedoklova filozofija najbolj znana?

V: Katere moči je Empedokles predlagal?

V: S čim so se ukvarjale Empedoklove fizikalne domneve in zgodovina vesolja?

V: Katero doktrino je Empedokles podpiral?

V: Kako je Empedoklova smrt opisana v antičnih spisih?

V: Zakaj so nekatera Empedoklejeva dela dostopna še danes?

Išči po črki