Ludwig Wittgenstein: avstrijski filozof logike, jezika in uma (1889–1951)

Ludwig Wittgenstein (1889–1951): avstrijski filozof logike, jezika in uma. Odkrijte njegove ključne ideje, Logično‑filozofski traktat in Filozofske raziskave ter njihov vpliv.

Ludwig Josef Johann Wittgenstein ([luːtvɪç ˈjoːzɛf ˈjoːhan ˈvɪtgənʃtaɪn] v nemščini) (26. april 1889 – 29. april 1951) je bil avstrijski filozof. Ukvarjal se je predvsem z osnovami logike, filozofijo matematike, filozofijo uma in filozofijo jezika. Velja za enega najpomembnejših filozofov dvajsetega stoletja.

Edina knjiga, ki jo je Wittgenstein objavil za časa svojega življenja, je bila Logično-filozofski traktat (nem. Tractatus Logico-Philosophicus), ki je izšla leta 1921. Njegova druga glavna knjiga, Filozofske raziskave, je bila objavljena kmalu po njegovi smrti. Obe deli sta imeli velik vpliv na razvoj analitične filozofije in na razumevanje jezika, pomena in logične strukture sveta.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Wittgenstein se je rodil v bogati in kulturno dejavnih družini v bližini Dunaja. Sprva se je izobraževal v tehničnem področju: študij strojništva in elektrotehnike je opravljal v Berlinu in v Manchesterju, kjer je med drugim delal tudi na problemih teorije snovi in logike v zvezi z načrtovanjem motorjev. Zanimanje za temeljna vprašanja matematike in logike ga je pripeljalo k filozofiji. Leta 1911 se je vpisal na Univerzo v Cambridgeu, kjer je sodeloval z Bertrandom Russellom in bil pod vplivom Gottloba Fregeja.

Prvo obdobje: Logično‑filozofski traktat

Med prvo svetovno vojno je Wittgenstein delal na svojih zgodnjih filozofskih idejah in napisal osrednje delo, Logično‑filozofski traktat. V njem je razvil t. i. »slikovno teorijo« pomena: trdil je, da je smiselna izjava slika dejstev v svetu, da ima jezik logično obliko, ki odraža obliko sveta, in da so meje jezika tudi meje sveta. Tractatus je sestavljen iz kratkih, številčenih tez, katerih cilj je bil pokazati, kaj je mogoče povedati smiselno in kaj je treba raje molčati — v delu se pojavljata tudi tema etike in mistike, ki jih Wittgenstein smatra za čezjezikovne.

Življenjska pot med obema deloma

Po prvi svetovni vojni je Wittgenstein svoje življenje precej spremenil: nekaj časa je deloval kot učitelj v podeželskih šolah na avstrijskem podeželju, poskušal je živeti preprosto in se posvetiti praktičnim opravilom (med drugim je nekaj časa delal kot vrtni kubandnik in kot pomočnik pri gradnji). Leta 1929 se je vrnil v Cambridge in od tam naprej spet aktivno sodeloval v filozofskem življenju.

Kasnejše delo: Filozofske raziskave in sprememba stališč

V poznejšem obdobju je Wittgenstein postopoma opustil mnoge sklepe iz Tractatusa. Njegovo poznejše glavno delo, Filozofske raziskave, v katerem so zbrana zapisana predavanja in zapiski, je izšlo leta 1953. V tem obdobju je Wittgenstein razvijal teorijo pomena kot uporabe: pomen besed izhaja iz njihovega praktičnega in družbenega rabo v okviru »jezikovnih iger«. Zavzel se je za pozornost na običajne načine rabe jezika, namesto za iskanje nekakšne idealne, abstraktne logične oblike.

Glavne filozofske teme

• Slikovna (representacijska) teorija pomena v Tractatusu: smiselne izjave so slike dejstev.
• Meje jezika in sveta: tisto, o čemer ni mogoče smiselno govoriti, je treba spustiti v molk — tu Wittgenstein vključuje etiko in mistiko.
• Pomen kot raba: v poznejšem obdobju se pomen besed pojavi iz načina njihove uporabe v jeziku.
• Jezikovne igre: koncept, ki poudarja raznolikost načinov, kako besede dobivajo pomen v različnih družbenih dejavnostih.
• Privatni jezik in problem sledenja pravilom: Wittgensteinov argument proti možnosti popolnoma zasebnega jezika in poudarek, da so pravila razumevanja predvsem družbeni fenomeni.
• Filozofija uma in duševnosti: kritika introspektivnega razumevanja pomena in pomena psiholoških razlag v navadah in vedenju.

Akademska služba in osebno življenje

Wittgenstein je bil v Cambridgeu tako študent kot učitelj. Razmerje z Bertrandom Russellom in drugimi sodobniki je bilo pomembno za razvoj njegovih idej. Leta 1939 je bil imenovan za profesorja filozofije na Univerzi v Cambridgeu, mesto pa je zasedal nekaj let. Njegov način življenja je bil pogosto asketski, znan je po intenzivnem poučevanju in strogih standardih.

Vpliv in zapuščina

Wittgensteinov prispevek je globok in raznolik: vplival je na analitično filozofijo, filozofijo jezika, filozofijo uma, logiko, kognitivne znanosti in teoretično lingvistiko. Njegova dela so sprožila obsežne razprave o pomenu, jeziku, pravilih in naravi filozofskih problemov. Mnogi avtorji v 20. stoletju so gradili na ali reagirali proti njegovim idejam — tako v filozofiji kot v širšem intelektualnem prostoru.

Glavna dela (izbor)

• Logično-filozofski traktat (Tractatus Logico-Philosophicus), 1921
• Filozofske raziskave (Philosophical Investigations), objavljeno posthumno 1953
• Številni predavanja in zapiski, objavljeni posthumno v različnih zbirkah

Wittgenstein je umrl 29. aprila 1951 v Cambridgeu. Njegova zapuščina ostaja ena najvplivnejših in razburljivih v sodobni filozofiji, saj še vedno spodbuja novo interpretacijo jezika, mišljenja in človeške izkušnje.

Življenje

Ludwig Wittgenstein se je rodil 26. aprila 1889 na Dunaju Karlu in Leopoldini Wittgenstein. Bil je najmlajši od osmih otrok in se je rodil v eni najuglednejših in najbogatejših družin v avstro-ogrskem cesarstvu. Očetova starša, Hermann Christian in Fanny Wittgenstein, sta se rodila v judovski družini, vendar sta se pozneje spreobrnila v protestantizem in se po selitvi iz Saške na Dunaj v petdesetih letih 19. stoletja asimilirala v dunajski protestantski strokovni razred. Ludwigov oče Karl Wittgenstein je postal industrialec in je obogatel s proizvodnjo železa in jekla. Ludwigova mati Leopoldine, rojena Kalmus, je bila teta Nobelovega nagrajenca Friedricha von Hayeka. Kljub Karlovemu protestantizmu in dejstvu, da je bil Leopoldinin oče Jud, so bili Wittgensteinovi otroci krščeni kot katoličani - vera njihove babice iz matere - in Ludwig je bil po smrti pokopan v rimskokatoliški cerkvi. Wittgenstein je bil homoseksualec.

Wittgenstein je začel študirati strojništvo. Med študijem se je začel zanimati za temelje matematike, zlasti po branju knjig Bertranda Russella Principles of Mathematics in Gottloba Fregeja Grundgesetze. Leta 1911 je Wittgenstein obiskal Fregeja in Russella ter z njima dolgo razpravljal o filozofiji. Na Russella je naredil velik vtis in se začel ukvarjati s temelji logike in matematične logike. Russell je v Wittgensteinu videl naslednika, ki bo nadaljeval njegovo delo.

Traktat

Med prvo svetovno vojno je Wittgenstein služil v vojski in razvijal svojo logiko. Vključil je etične vidike. Poleti 1918 je izvedel, da je njegov prijatelj David Pinsent umrl v letalski nesreči. Wittgenstein je postal depresiven in razmišljal o samomoru. Odšel je k stricu Paulu, kjer je lahko dokončal Traktat. Noben založnik ga ni sprejel, vendar je Russell spoznal, da gre za filozofsko pomembno delo, in napisal uvod. Wittgensteinu ni bil všeč, saj je menil, da Russell knjige ni razumel. Na koncu je revija Wilhelma Ostwalda Annalen der Naturphilosophie leta 1921 natisnila nemško izdajo, leta 1922 pa je založba Routledge Kegan Paul natisnila dvojezično izdajo z Russellovim uvodom.

Leta po Traktatu

Ker je Wittgenstein menil, da je Traktat rešil vse probleme filozofije, je opustil filozofijo in se vrnil v Avstrijo, kjer se je izšolal za osnovnošolskega učitelja. Wittgenstein je imel nerealna pričakovanja do podeželskih otrok, ki jih je poučeval, in je imel malo potrpljenja s tistimi otroki, ki niso bili nadarjeni za matematiko. Vendar je imel dobre rezultate pri otrocih, ki so bili zainteresirani, zlasti pri dečkih. Njegove stroge disciplinske metode so privedle do nesoglasij s starši nekaterih učencev, zato je nazadnje odstopil od svojega položaja in se vrnil na Dunaj, saj je menil, da je kot učitelj v šoli propadel.

Po opustitvi dela učitelja je Wittgenstein delal kot pomočnik vrtnarja v samostanu blizu Dunaja, nato pa je sodeloval z arhitektom Paulom Engelmannom. To intelektualno delo je Wittgensteinu zelo pomagalo povrniti duha.

Med letoma 1925 in 1928 se je pridružil sestri Margaret na Dunaju, kjer je gradila hišo. Wittgenstein in arhitekt Paul Engelmann sta jo zgradila skupaj, in čeprav v njej nista nikoli živela, "Haus Wittgenstein" še danes stoji na Dunaju.

Proti koncu tega dela je Wittgensteina kontaktiral Moritz Schlick, ena od vodilnih osebnosti novoustanovljenega Dunajskega kroga. Ta stik je Wittgensteina intelektualno spodbudil in oživil njegovo zanimanje za filozofijo.

Vrnitev v Cambridge

Leta 1929 se je odločil, da se vrne v Cambridge. Na železniški postaji ga je pričakala množica največjih angleških intelektualcev. Z grozo je ugotovil, da je trenutno eden najslavnejših filozofov na svetu. Leta 1939 je bil Wittgenstein imenovan na katedro za filozofijo v Cambridgeu.

Med drugo svetovno vojno je zapustil Cambridge in kot prostovoljec delal kot bolničar v bolnišnici Guy's Hospital v Londonu in kot laborant v Kraljevi bolnišnici Viktorije v Newcastlu ob Tynu.

Zadnja leta

Wittgenstein je leta 1947 odstopil s položaja v Cambridgeu in se posvetil pisanju. Ko je leta 1949 izvedel, da ima raka na prostati, je imel napisano večino gradiva, ki je bilo po njegovi smrti objavljeno v knjigi Philosophische Untersuchungen (Filozofske raziskave), ki je morda njegovo najpomembnejše delo. Za rakom na prostati je umrl v Cambridgeu.

Hochreit 1920. Wittgenstein sedi med svojo sestro Helene Salzer in prijateljem Arvidom Sjögrenom.


"Danes je bilo na grobu Ludwiga Wittgensteina na pokopališču Ascension v Cambridgeu 18 kovancev za 1 denar. Prvotno - pred nekaj dnevi - so bili tam štirje, raztreseni naokoli, nato pa pet na majhnem kupu na eni strani. Danes zjutraj jih je bilo 15, ki so lepo podčrtali njegovo ime. Zdaj so še trije, še vedno lepo poravnani. V preteklih letih so bili na grob položeni številni drobni predmeti, med njimi limona, svinjska pita, keks gospoda Kiplinga in budistično molitveno kolo. Vse to je zelo zanimivo."

Vprašanja in odgovori

V: Kdo je bil Ludwig Josef Johann Wittgenstein?

V: Kdaj je umrl?

V: Katere knjige je objavil pred smrtjo?

V: O čem govori Tractatus Logico-Philosophicus?

V: Katera druga dela se mu pripisujejo po njegovi smrti?

Išči po črki