Ludwig Wittgenstein

Življenje

Ludwig Wittgenstein se je rodil 26. aprila 1889 na Dunaju Karlu in Leopoldini Wittgenstein. Bil je najmlajši od osmih otrok in se je rodil v eni najuglednejših in najbogatejših družin v avstro-ogrskem cesarstvu. Očetova starša, Hermann Christian in Fanny Wittgenstein, sta se rodila v judovski družini, vendar sta se pozneje spreobrnila v protestantizem in se po selitvi iz Saške na Dunaj v petdesetih letih 19. stoletja asimilirala v dunajski protestantski strokovni razred. Ludwigov oče Karl Wittgenstein je postal industrialec in je obogatel s proizvodnjo železa in jekla. Ludwigova mati Leopoldine, rojena Kalmus, je bila teta Nobelovega nagrajenca Friedricha von Hayeka. Kljub Karlovemu protestantizmu in dejstvu, da je bil Leopoldinin oče Jud, so bili Wittgensteinovi otroci krščeni kot katoličani - vera njihove babice iz matere - in Ludwig je bil po smrti pokopan v rimskokatoliški cerkvi. Wittgenstein je bil homoseksualec.

Wittgenstein je začel študirati strojništvo. Med študijem se je začel zanimati za temelje matematike, zlasti po branju knjig Bertranda Russella Principles of Mathematics in Gottloba Fregeja Grundgesetze. Leta 1911 je Wittgenstein obiskal Fregeja in Russella ter z njima dolgo razpravljal o filozofiji. Na Russella je naredil velik vtis in se začel ukvarjati s temelji logike in matematične logike. Russell je v Wittgensteinu videl naslednika, ki bo nadaljeval njegovo delo.

Traktat

Med prvo svetovno vojno je Wittgenstein služil v vojski in razvijal svojo logiko. Vključil je etične vidike. Poleti 1918 je izvedel, da je njegov prijatelj David Pinsent umrl v letalski nesreči. Wittgenstein je postal depresiven in razmišljal o samomoru. Odšel je k stricu Paulu, kjer je lahko dokončal Traktat. Noben založnik ga ni sprejel, vendar je Russell spoznal, da gre za filozofsko pomembno delo, in napisal uvod. Wittgensteinu ni bil všeč, saj je menil, da Russell knjige ni razumel. Na koncu je revija Wilhelma Ostwalda Annalen der Naturphilosophie leta 1921 natisnila nemško izdajo, leta 1922 pa je založba Routledge Kegan Paul natisnila dvojezično izdajo z Russellovim uvodom.

Leta po Traktatu

Ker je Wittgenstein menil, da je Traktat rešil vse probleme filozofije, je opustil filozofijo in se vrnil v Avstrijo, kjer se je izšolal za osnovnošolskega učitelja. Wittgenstein je imel nerealna pričakovanja do podeželskih otrok, ki jih je poučeval, in je imel malo potrpljenja s tistimi otroki, ki niso bili nadarjeni za matematiko. Vendar je imel dobre rezultate pri otrocih, ki so bili zainteresirani, zlasti pri dečkih. Njegove stroge disciplinske metode so privedle do nesoglasij s starši nekaterih učencev, zato je nazadnje odstopil od svojega položaja in se vrnil na Dunaj, saj je menil, da je kot učitelj v šoli propadel.

Po opustitvi dela učitelja je Wittgenstein delal kot pomočnik vrtnarja v samostanu blizu Dunaja, nato pa je sodeloval z arhitektom Paulom Engelmannom. To intelektualno delo je Wittgensteinu zelo pomagalo povrniti duha.

Med letoma 1925 in 1928 se je pridružil sestri Margaret na Dunaju, kjer je gradila hišo. Wittgenstein in arhitekt Paul Engelmann sta jo zgradila skupaj, in čeprav v njej nista nikoli živela, "Haus Wittgenstein" še danes stoji na Dunaju.

Proti koncu tega dela je Wittgensteina kontaktiral Moritz Schlick, ena od vodilnih osebnosti novoustanovljenega Dunajskega kroga. Ta stik je Wittgensteina intelektualno spodbudil in oživil njegovo zanimanje za filozofijo.

Vrnitev v Cambridge

Leta 1929 se je odločil, da se vrne v Cambridge. Na železniški postaji ga je pričakala množica največjih angleških intelektualcev. Z grozo je ugotovil, da je trenutno eden najslavnejših filozofov na svetu. Leta 1939 je bil Wittgenstein imenovan na katedro za filozofijo v Cambridgeu.

Med drugo svetovno vojno je zapustil Cambridge in kot prostovoljec delal kot bolničar v bolnišnici Guy's Hospital v Londonu in kot laborant v Kraljevi bolnišnici Viktorije v Newcastlu ob Tynu.

Zadnja leta

Wittgenstein je leta 1947 odstopil s položaja v Cambridgeu in se posvetil pisanju. Ko je leta 1949 izvedel, da ima raka na prostati, je imel napisano večino gradiva, ki je bilo po njegovi smrti objavljeno v knjigi Philosophische Untersuchungen (Filozofske raziskave), ki je morda njegovo najpomembnejše delo. Za rakom na prostati je umrl v Cambridgeu.

Hochreit 1920. Wittgenstein sedi med svojo sestro Helene Salzer in prijateljem Arvidom Sjögrenom.


"Danes je bilo na grobu Ludwiga Wittgensteina na pokopališču Ascension v Cambridgeu 18 kovancev za 1 denar. Prvotno - pred nekaj dnevi - so bili tam štirje, raztreseni naokoli, nato pa pet na majhnem kupu na eni strani. Danes zjutraj jih je bilo 15, ki so lepo podčrtali njegovo ime. Zdaj so še trije, še vedno lepo poravnani. V preteklih letih so bili na grob položeni številni drobni predmeti, med njimi limona, svinjska pita, keks gospoda Kiplinga in budistično molitveno kolo. Vse to je zelo zanimivo."