Gregorio Allegri: italijanski skladatelj, duhovnik in avtor Miserere
Gregorio Allegri (približno 1582 – 7. februar 1652) je bil italijanski skladatelj in duhovnik. Rojstno leto ni popolnoma natančno znano, običajno ga navajajo okoli leta 1582. Allegri je napisal obsežen opus verske glasbe, predvsem motete in različne priredbe maše, od katerih je najbolj znana enostavna, vendar glasbeno izjemno dovršena skladba Miserere mei Deus.
Življenjepis
Kot deček se je med letoma 1591 in 1596 udejstvoval v rimskih cerkvenih zborih, kar je bila običajna pot za mlade glasbenike tistega časa. Leta 1601 je postal tenorist v zboru; glasbo in skladanje je študiral pri vodji zbora G. B. Naniniju (Naninu), ki je bil pomembna figura rimske glasbene šole. V naslednjih letih je prehajal med različnimi cerkvami v Rimu in si prizadeval za uveljavitev kot skladatelj in zborovodja.
Leta 1629 se je pridružil vatikanskemu zboru in postal član zbora, ki je nastopal v Sikstinski kapeli za papeža. Vatikanski položaj je pomenil veliko odgovornost in ugled; leta 1650 je bil imenovan za direktorja zbora (maestro di cappella). V času papeža Papež Urban VIII. so bila besedila nekaterih liturgičnih del spremenjena, zato je Allegri dobil nalogo, da glasbeno prilagodi dela predhodnikov, zlasti Giovannija da Palestrine, novim besedilom in priložnostim. Allegri je veljal za poznavalca starega polifoničnega sloga (stile antico), vendar je v svojih delih včasih uporabljal tudi elemente novega baročnega sloga.
Miserere — najbolj znano delo
Skladba Miserere mei Deus je nastavitev 51. psalma in je bila napisana za posebno vatikansko rabo med obredi velikonočnega tridnevja (Tenebrae). Delo je znano po svoji izjemni lepoti, subtilni polifoniji in bogati ornamentaciji, ki ustvarja globoko čustveno vzdušje. Tradicionalno je bilo izvajano izključno v Sikstinski kapeli in je bilo dolgo časa predmet posebnih pravil: prepovedano je bilo javno kopiranje notnih zapisov in izvažanje skladbe iz Vatikana.
Allegri je zastavil Miserere za manjši zbor z izmeničnim učinkom zborov in z izrazitimi melizmatičnimi pasusi, ki so v ušesu občinstva ustvarjali skoraj improvizacijski občutek. Kasnejše izvedbe so dobivale dodatne okraske in visoke melizme, ki so postali del legende o delu — med njimi najbolj znana "visoka nota" (slavni visok C), ki pa je verjetno prišla v izvajalsko prakso šele v poznejših stoletjih.
Mysterija okoli prepovedi razmnoževanja dela je pripeljala do znamenitega anekdotičnega dogodka: leta 1770 naj bi mladi Mozart, ob obisku Rima, prisluhnil izvedbi Miserere v Sikstinski kapeli in ga nato transkribiral iz spomina, s čimer je delo razširil izven Vatikanskih zidov. Po tem je sledila širša objava in izvedbe skladbe v Evropi, kar je močno pripomoglo k njeni slavi.
Glasbeni slog in zapuščina
Allegrijev slog združuje poznavanje renesančne polifonije (jasna linearnost, kontrapunkt) s spretnostjo v baročnih izraznih sredstvih (melodijske okraske, dramatični kontrasti). Večina njegovih ohranjenih del je sakralne narave — maše, moteti, psalmi in drugi obredni napisi — in so shranjeni v arhivih, zlasti v vatikanskih zbirkah.
Čeprav je danes najbolj znan po enem samem delu, je njegova vloga v rimski cerkveni glasbi 17. stoletja pomembna: bil je vez med tradicijo Palestrine in novimi estetskimi smernicami, poleg tega pa je s svojim delom prispeval k bogati glasbeni praksi Sikstinske kapele. Njegovo Miserere še vedno sodi med najbolj posnete in izvajane sakralne skladbe ter pogosto navdihuje raziskave o zgodnji moderni izvedbeni praksi in ornamentiki.
Allegri je umrl 7. februarja 1652, njegova glasba pa živi naprej v koncertnih prostorih in v študijah, ki raziskujejo preplet renesančnih in baročnih vplivov v evropski cerkveni glasbi.
Misere mei Deus
Miserere mei, Deus je motet, napisan za dva zbora. V enem zboru je pet glasov - sopran, alt, dva tenorja in bas. Drugi zbor ima dva soprana, alt in bariton. En zbor poje preprosto melodijo, imenovano fauxbourdon, ki temelji na preprostem napevu. Drugi zbor poje bolj zapleteno različico z zgornjim delom, ki sega do vrha C (nota, ki je dve oktavi višja od srednjega C). Pevci so v nekaterih delih glasbe tudi improvizirali in sestavljali zapletene ornamentirane dele. Te improvizacije niso bile zapisane, ampak so se v zboru prenašale s pevca na pevca.
Allegri je napisal Miserere, ki so ga peli v Sikstinski kapeli med velikonočnimi praznovanji. Med bogoslužjem, ki se je začelo ob 3.00 zjutraj, je gorelo 27 sveč. Papež je postopoma ugašal sveče, dokler ni ostala le ena. Miserere se je izvajal, ko je papež molil ob oltarju z eno samo svečo.
Ta skladba je postala zelo priljubljena in Vatikan ni želel, da bi jo izvajal kdor koli drug. Nihče ni smel glasbe odnesti iz kapele ali jo kopirati. Vatikan je pozval k izobčenju vseh, ki so poskušali narediti kopijo. Vendar so bile do leta 1770 znane tri kopije glasbe. Enega od njih je papež podaril cesarju Leopoldu I. Wolfgang Amadeus Mozart je Sikstinsko kapelo obiskal leta 1770 med turnejo po Evropi s svojim očetom. Star je bil komaj 14 let, a je slišal skladbo in še isti dan po spominu zapisal vso glasbo. Ob drugem obisku je lahko preveril, ali je skladbo zapisal pravilno. Domneva se, da je Mozartov izvod glasbe poslal v Anglijo, kjer jo je objavil doktor Charles Burney. Domnevamo, da je Mozart improvizacije zapisal v svojo kopijo. V Burneyjevi različici improvizacij ni, zato je mogoče, da jih je odstranil, Mozartovo kopijo pa uničil, da bi se izognil težavam s cerkvijo. V tistih časih ni bilo zakonov o avtorskih pravicah, zato Vatikan ni mogel storiti ničesar.
Menijo, da se različica Miserere mei Deus, ki se izvaja danes, zelo razlikuje od dela, ki ga je napisal Allegri.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Gregorio Allegri?
O: Gregorio Allegri je bil italijanski skladatelj in duhovnik, ki je napisal veliko število verskih skladb, med drugim motete in več priredb maše.
V: Katera je njegova najbolj znana skladba?
O: Njegova najbolj znana skladba je Miserere mei Deus.
V: Kje je bil Allegri zaposlen v cerkvenem zboru?
O: Allegri je bil med letoma 1591 in 1596 zaposlen v cerkvenem zboru v Rimu.
V: Pri kom je Allegri študiral glasbo in skladanje?
O: Allegri je študiral glasbo in skladanje pri vodji zbora G. B. Nanniju.
V: Kdaj je Allegri postal tenorist v zboru?
O: Allegri je postal tenorist v zboru leta 1601.
V: Kakšna je bila Allegrijeva vloga v vatikanskem zboru?
O: Allegri se je leta 1629 pridružil vatikanskemu zboru, ki je nastopal v Sikstinski kapeli za papeža, leta 1650 pa je postal direktor zbora.
V: Kakšno delo je papež Urban VIII. dodelil Allegriju?
O: Allegri je bil zadolžen za urejanje glasbe Giovannija da Palestrine, da bi se ujemala z novimi besedami, ki jih je na novo napisal papež Urban VIII. in so se uporabljale pri verskih obredih.
