Joseph Jacques Jean Chrétien PC OM CC QC (rojen 11. januarja 1934) je kanadski politik. Med letoma 1993 in 2003 je bil 20. predsednik kanadske vlade, med letoma 1990 in 2003 pa vodja Liberalne stranke Kanade. V svoji karieri je bil več kot 35 let poslanec kanadskega parlamenta.

Chrétien se je rodil v Shawiniganu v Quebecu. Študiral je pravo na univerzi Laval. Leta 1963 je postal politik, ko je bil prvič izvoljen v spodnji dom parlamenta. Ko je bil Pierre Trudeau predsednik vlade, je bil Chrétien član njegovega kabineta. Bil je minister za pravosodje, minister za finance ter minister za indijanske zadeve in severni razvoj. Ko je bil predsednik vlade John Turner, je bil tudi namestnik predsednika vlade.

Chrétien je bil leta 1990 izvoljen za vodjo Liberalne stranke. Liberalci so na volitvah leta 1993 osvojili 177 sedežev v spodnjem domu parlamenta, kar je pomenilo, da so bili največja stranka in so lahko sestavili vlado. Dvakrat je bil ponovno izvoljen leta 1997 in 2000 ter ves čas, ko je bil predsednik vlade, vodil večinsko vlado.

Chrétien se je upokojil leta 2003. Na mestu predsednika vlade in vodje Liberalne stranke ga je zamenjal Paul Martin.

Zgodnje življenje in izobraževanje

Jean Chrétien je odraščal v delavskem okolju v Shawiniganu, kjer so ga zaznamovale vrednote trdega dela in skromnosti. Po končanem študiju prava na univerzi Laval je začel pravno prakso, preden se je dokončno posvetil politiki. Njegovo poznavanje pravnih vprašanj in družbene dinamike Quebeca sta mu pomagala pri nadaljnjem uveljavljanju v zvezni politiki.

Politična pot in vladna služba

Chrétien je bil v kanadskem parlamentu aktiven več desetletij in je zasedal več ključnih mest v zvezni vladi. Poleg omenjenih položajev v kabinetu Pierreja Trudeauja je bil pogosto viden kot trden zagovornik enotne Kanade in kot izkušen upravitelj javnih financ. Njegova dolgoletna prisotnost v politiki je vključevala tudi obdobja notranjih strankarskih bojev in več neuspelih poskusov zmage v vodstvu stranke, preden je končno postal vodja Liberalne stranke leta 1990.

Mandat kot predsednik vlade (1993–2003)

Kot premier je Chrétien vodil Kanado v obdobju gospodarske rasti, fiskalne konsolidacije in pomembnih zunanjepolitičnih izzivov. Njegova vlada je uveljavila obsečne proračunske reže in reforme, ki so v veliki meri prispevale k zmanjšanju proračunskega primanjkljaja in prehodu na proračunske presežke v poznejših letih. Pod njegovim vodstvom je vlada poudarjala uravnoteženje javnih financ brez večjih zvišanj davkov.

V zunanji politiki je Chrétien podpiral sodelovanje Kanade v mednarodnih misijah, med drugim v drugih operacijah zveze NATO (npr. v Bosni in Kosovu) in pri odzivu na teroristične napade 11. septembra 2001, ko je Kanada sodelovala v prispevkih k operacijam v Afganistanu. Hkrati je bil znan po svojem nasprotovanju invaziji Iraka leta 2003, ko je Kanadska vlada zavrnila sodelovanje v ameriški vojni brez mandata Združenih narodov.

Ukrepi glede enotnosti in ustavno vprašanje

V času njegovega mandata so bila vprašanja o nacionalni enotnosti, zlasti odnos med Quebecom in preostalo Kanado, še vedno centralna. Po tesnem referendumu o neodvisnosti Quebeca leta 1995 je Chrétienova vlada sprejela ukrepe za krepitev zveze držav in kasneje podprla zakonodajne pobude, kot je bila t. i. Clarity Act (2000), ki je postavila pogoje za veljavnost referendumov o neodvisnosti na zvezni ravni.

Sporni primeri in notranja politika

V času njegovega vodenja so se pojavile tudi kontroverze, med njimi notranji spori z nekaterimi člani stranke, še posebej z ministrom za finance Paulom Martinom, kar je pripeljalo do dolgoletnega rivalstva in pritiskov na Chrétiena, naj odstopi. Ob koncu njegovih let na oblasti so izbruhnile tudi zadeve, povezane z zlorabo sredstev v programu sponzorstev, ki so pozneje povzročile preiskave in politične posledice tudi za Liberalno stranko.

Odhod s politične scene in dediščina

Jean Chrétien se je uradno umaknil s položaja predsednika vlade leta 2003 in s tem končal več kot desetletno vodenje vlade in več kot tri desetletja prisotnosti v kanadski politiki. Njegova zapuščina je mešana: na eni strani ga mnogi hvalijo za gospodarsko stabilizacijo, zmanjšanje dolga in trden pristop k nacionalni enotnosti; na drugi strani pa so kritike povezane z upravljanjem notranjih zadev, nepravilnostmi pri javnih sredstvih ter strankarskimi spori.

Po upokojitvi je Chrétien ostal javno prepoznaven kot ena izmed ključnih osebnosti sodobne kanadske politike. Njegov slog — neposreden in pogosto neodvisen od modernega političnega PR-a — je močno zaznamoval kanadsko javno življenje v zadnjih desetletjih 20. stoletja in na začetku 21. stoletja.