Léopold I., vojvoda Lotarinški (11. september 1679 – 27. marec 1729) z vzdevkom Dobri je bil od leta 1690 do svoje smrti titulirani in pozneje vladajoči vojvoda Lotaringije in Barske. Ime je dobil v čast svojega strica, cesarja Svetega rimskega cesarstva Leopolda I. Najbolj je znan po obnovi in preureditvi svoje rezidence v gradu Lunéville, ki je v njegovi dobi postal politično in kulturno središče vojvodine; grad Lunéville je za časa njegovega življenja služil kot glavna vojvodska rezidenca.
Rojen je bil kot najstarejši sin Eleonore Avstrijske in Karla V. Lotarinškega. Prihajal je iz dolgoletne rodbine Lotarinških, ki je od leta 1473 vladala majhni vojvodini Lotaringiji. Po smrti očeta leta 1690 je Léopold uradno podedoval naslov vojvode, vendar je bila Lotaringija v tistem času močno prizadeta zaradi francoske vojaške prisotnosti; dejanska oblast je bila postopoma vzpostavljena šele koncem 17. stoletja, ko so se zaradi mednarodnih dogovorov okoliščine umirile.
Léopold se je poročil leta 1698 z Élisabeth Charlotte d'Orléans, nečakinjo francoskega kralja Ludvika XIV. Poroka je imela velik politični pomen, saj je krepila vezi med vojvodino in Francijo. Par je imel več otrok; najpomembnejši med njimi je bil Frančišek Štefan (Francis Stephen), ki je pozneje postal kralj Lotaringije in s poroko z Marijo Terezijo Habsburško ustanovil dinastijo Habsburg-Lotarinških ter iz leta 1745 naprej nosil naziv rimskega cesarja kot Franc I.
Med svojo vladavino se je Léopold zavzemal za modernizacijo uprave in spodbujanje gospodarskega razvoja. Bil je zaščitnik umetnosti in kulture ter je povabil številne arhitekte, umetnike in obrtnike, da bi preuredili in razširili njegove rezidence; Lunéville je pod njegovim patronatom dobil razkošen izgled in se kmalu upravičeno primerjal z bolj znanimi dvorci v Franciji. Poleg tega je podpiralo tudi izobraževanje in različne obrtne dejavnosti, kar je dolgotrajno vplivalo na razvijajočo se civilno in kulturno življenje v vojvodini.
Léopold je umrl 27. marca 1729; za seboj je pustil utrjeno vojvodsko hišo in prenovljeno rezidenco v Lunéville. Njegov sin Frančišek je prišel na oblast in nadaljeval linijo, ki bo kasneje igrala pomembno vlogo v evropski politiki kot Habsburg-Lotarinška dinastija. Léopoldova zapuščina je še posebej vidna v arhitekturnem in kulturnem izročilu, kjer Lunéville ostaja simbol zlate dobe lotarinške dvorske kulture.
