Marilyn Monroe: življenjepis, filmi in vpliv ikone 50. let

Marilyn Monroe (rojena Norma Jeane Mortenson; 1. junij 1926 – 4. avgust 1962) je bila ameriška igralka, pisateljica, model, pevka in filmska ustvarjalka. Med letoma 1946 in 1962 je posnela 44 filmov. Znana je bila po igranju komičnih likov "svetlolase bombe" in je postala eden najbolj prepoznavnih seksualnih simbolov 1950-ih ter simbol spremenljivega odnosa do spolnosti v tem obdobju. Čeprav je bila glavna igralka le slabih petnajst let, so njeni filmi do njene nepričakovane smrti leta 1962 prinesli velike komercialne uspehe in so še dolgo po njeni smrti ostali del popularne kulture.

Zgodnje življenje in vzpon

Norma Jeane se je rodila v Los Angelesu in odraščala v negotovih družinskih razmerah; v otroštvu je preživela obdobja v rejniških družinah in sirotišnici. Po končani srednji šoli je začela delati v tovarni, kjer jo je opazil fotomodel in jo povabil k slikanju. Sodelovanje s fotografi in objave v revijah so ji odprle pot v svet modelinga in pozneje pogodbo s filmsko družbo.

Filmska kariera – ključne vloge

Marilyn je sprva nastopala v manjših vlogah, kmalu pa so ji ponudili večje komične in dramatične priložnosti. Njen preboj sta pomenili vloge v filmih, kjer je združevala komični talent z izrazno ranljivostjo, zaradi česar so jo začeli jemati resneje tudi kritiki.

Niagara (1953) – (drama/film-noir; režija Henry Hathaway) — pokazala je močnejšo dramatično plat.
Gentlemen Prefer Blondes (1953) – (komedija/muzikal; režija Howard Hawks) — ena njenih najbolj prepoznavnih komičnih vlog.
The Seven Year Itch (1955) – (komedija; režija Billy Wilder) — prizori iz tega filma so postali ikonični, zlasti prizor s klerikalnim vetrom nad njeno obleko.
Bus Stop (1956) – (romantična drama; režija Joshua Logan) — kritiki so pohvalili njen prehod v resno igralsko igro.
Some Like It Hot (1959) – (komedija; režija Billy Wilder) — velja za eno izmed najboljših komedij v zgodovini filma in eno njenih najboljših predstavitev.
Something's Got to Give (1962) – nedokončan projekt (režija George Cukor) — film je ostal nedokončan po njeni smrti.

Osebno življenje in odnosi

Marilynino zasebno življenje je bilo pogosto v središču pozornosti. Poročila in ločitve so vplivale na njen ugled in psihično stanje. Bila je poročena dvakrat z znanimi moškimi in enkrat v mladosti:

James (Jim) Dougherty (poroka 1942–1946)
Joe DiMaggio (poroka 1954, ločitev istega leta) — znan nogometaš in javna osebnost
Arthur Miller (poroka 1956–1961) — priznan dramatik

Viri in biografije poročajo tudi o njenih zakonskih in zunajzakonskih razmerjih z drugimi vplivnimi osebami ter o težavah z zaupanjem, depresijo in odvisnostjo od zdravil, kar je vplivalo na njeno zdravje in poklicno pot.

Smrt in razprave

Marilyn je umrla 4. avgusta 1962 v svoji hiši v Brentwoodu, Los Angeles. Uradni vzrok smrti je bila akutna zastrupitev z barbiturati, smrt je bila uradno razglašena kot verjetna samomorilna dejanja, čeprav so okoliščine vedno vzbujale špekulacije in teorije zarote. Njena smrt je sprožila veliko nacionalno in mednarodno zanimanje ter dolgotrajne razprave o pritisku slave, zasebnosti in zdravljenju duševnih težav v Hollywoodu.

Pokopana je na Westwood Village Memorial Park Cemetery, kjer njeno grobišče še vedno obiskujejo oboževalci iz celega sveta.

Vpliv in zapuščina

Marilyn Monroe je ostala ena najbolj prepoznavnih ikon 20. stoletja. Njena podoba je navdihnila umetnike, fotografe in oblikovalce (med njimi Andy Warhol), pesnike in glasbenike. Njena podoba in glas sta bila uporabljena v številnih pesmih, filmih, reklamah in umetniških delih. Hkrati sodobne interpretacije preučujejo tudi kompleksnejšo plat njene osebnosti: njen talent, boj z duševnim zdravjem, pogoje v filmski industriji in vlogo žensk v sredini 20. stoletja.

Njeni dnevniški zapisi in zapiski so bili izšli tudi po njeni smrti (npr. zbirka Fragmenti/Fragments) in ponudili vpogled v njene misli, strahove in ustvarjalne ambicije.

Priznanja in kulturne reference

Marilyn je postala trajni simbol popularne kulture; njena ikona se pojavlja v razstavah, biografskih filmih, gledališču in literaturi.
Njena podoba je pogosto uporabljena v sodobni umetnosti in oglaševanju ter je predmet zbirateljske vrednosti (fotografije, oblačila, osebni predmeti).

Zaključek

Marilyn Monroe ostaja večplastna osebnost: od komične in senzualne filmske zvezde do ranljive ženske, ki se je borila s pritiskom slave. Njena zapuščina presega filmske zaslone — vpliva na modo, umetnost in razprave o vlogi žensk v družbi. Kljub kratkemu življenju je njen vpliv trajen in njeno delo ostaja predmet raziskav in oboževanja.

Biografija

Marilyn Monroe se je rodila kot Norma Jeane Mortenson ali Norma Jeane Baker 1. junija 1926 v Los Angelesu v Kaliforniji v Združenih državah Amerike. Ko je bila stara sedem let, so njeno mamo Gladys (Monroe) Baker Mortenson hospitalizirali, saj so ji diagnosticirali paranoidno shizofrenijo, hudo duševno motnjo. Norma je bila prepuščena številnim rejniškim družinam in Društvu za sirote v Los Angelesu (Los Angeles Orphans' Home Society). Nenehno preseljevanje iz enega v drug rejniški dom je imelo za posledico Normino "pomanjkljivo" izobrazbo.

Po Norminem šestnajstem rojstnem dnevu so se njeni rejniki morali preseliti iz Kalifornije. Da bi se izognila sirotišnici ali novi rejniški družini, se je Norma odločila, da se bo poročila. Norma se je 19. junija 1942 poročila z Jamesom Doughertyjem, vendar se je njun zakon končal, ko se je leta 1943 pridružil ameriški trgovski mornarici. Čeprav je Norma Jean zaradi težkega otroštva in zgodnjega neuspelega zakona postala močna in vzdržljiva ženska, so te izkušnje povečale tudi njeno negotovost in pomanjkljivosti - stvari, ki so jo nazadnje oblikovale v veliko tragično osebnost dvajsetega stoletja.

Filmi

Marilyn Monroe je postala slavna, saj je v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja igrala v številnih uspešnicah. Zaslovela je tudi kot manekenka za fotografe in pevka v svojih glasbenih filmih. Nekoč je predsedniku Johnu F. Kennedyju zapela pesem "Vse najboljše za rojstni dan". To je bil eden njenih zadnjih nastopov.

Osebno življenje

Poroke

16-letna Norma Jeane se je 19. junija 1942 poročila z Jamesom Doughertyjem. Po poroki se je pridružil mornarici. V tem času je Norma spoznala vojaškega fotografa Davida Conoverja. Začela je kariero modela. Ime si je spremenila v Marilyn Monroe. Z Doughertyjem sta se ločila 13. septembra 1946.

Monroe se je 14. januarja 1954 poročila z bejzbolskim zvezdnikom Joejem DiMaggiom. Zakon je trajal devet mesecev. DiMaggia je spoznala na zmenku na slepo med snemanjem filma Monkey Business leta 1952. Javnost je poroko pozorno spremljala. DiMaggio se je upokojil iz bejzbola, Marilyn pa je postala zelo slavna. DiMaggio je bil žalosten, da se njegova kariera bejzbolske zvezde končuje, na Marilyn pa je bil ljubosumen, ker ga je občudovala. Večino časa je preživel ob gledanju televizije, Monroe pa se je zdel dolgočasen. Ločila sta se 31. oktobra 1954. Od leta 1961 sta spet postala prijatelja. DiMaggio je dejal, da je Marilyn vsak teden 10 let podarjal vrtnico.

Marilyn se je 29. junija 1956 poročila z Arthurjem Millerjem. Spreobrnila se je v judovstvo. Spoznala ga je med snemanjem filma As Young As You Feel leta 1951. Z njim je bila zelo srečna in skušala sta imeti skupaj otroke. Mariyln je imela zaradi endometrioze tri spontane splave. Miller je napisal scenarij za film The Misfits. Snemanje filma je med Marilyn in Arthurjem povzročilo veliko težav, zato sta se 20. januarja 1961 razšla.

Smrt

4. avgusta 1962 je zgodaj umrla zaradi prevelikega odmerka barbituratov v Brentwoodu, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, stara 36 let.

Filmografija

Nevarna leta (1947)
Scudda Hoo! Scudda Hay! (1948)
Dame iz zbora (1948)
Srečna ljubezen (1949)
Vstopnica za Tomahawk (1950)
Asfaltna džungla (1950)
Vse o Evi (1950)
Ognjena krogla (1950)
Desni križ (1951)
Zgodba iz domačega mesta (1951)
As Young as You Feel (1951)
Ljubezensko gnezdo (1951)
Naredimo to zakonito (1951)
Nočni spopad (1952)
Nisva poročena! (1952)
Ne trudi se potrkati (1952)
Monkey Business (1952)
O. Polna hiša Henryja (1952)
Niagara (1953)
Gospodje imajo raje blondinke (1953)
Kako se poročiti z milijonarjem (1953)
Reka brez povratka (1954)
Ni boljšega posla kot šovbiznis (1954)
Sedemletna srbečica (1955)
Avtobusna postaja (1956)
Princ in dekle iz šova (1957)
Nekaj je vročega (1959)
Ljubimo se (1960)
The Misfits (1961)
Something's Got to Give (1962 - nedokončano)

Nagrade in nominacije

Nagrade Henrietta 1951: Najboljša mlada osebnost blagajne
1952 nagrada za fotografijo: Najhitreje vzhajajoča zvezda leta 1952
1952 nagrada za fotografijo: Posebna nagrada
1952 Nagrada za dosežke ameriške revije Look: Najobetavnejša novinka leta 1952
1953 zlati globus Henrietta: Svetovni filmski favorit za žensko vlogo.
1953 Ljubljenka meseca (Playboy)
Nagrada za fotografijo leta 1953: Najbolj priljubljena ženska zvezda
1954 nagrada Photoplay za najboljšo igralko: za Gentlemen Prefer Blondes in How to Marry a Millionaire
1956 nominacija za filmsko nagrado BAFTA: za najboljšo tujo igralko za film The Seven Year Itch
Nominacija za zlati globus 1956: za najboljšo filmsko igralko v komediji ali muzikalu za film Avtobusna postaja
1958 nominacija za filmsko nagrado BAFTA: za najboljšo tujo igralko za film The Prince and the Showgirl
1958 nagrada Davida di Donatella (italijanščina): za najboljšo tujo igralko za film Princ in dekle
1959 nagrada kristalna zvezda (francoščina): za najboljšo tujo igralko za film Princ in dekle
1960 zlati globus, najboljša filmska igralka v komediji ali mjuziklu za film Nekaj mi je všeč vroče
1962 Zlati globus, najljubši svetovni film: Ženska
Zvezda na hollywoodskem hodniku slavnih 6104 Hollywood Blvd.
Leta 1999 jo je Ameriški filmski inštitut uvrstil na šesto mesto največjih ženskih zvezd vseh časov na seznamu AFI's 100 Years... 100 zvezd.

Nagrade in dosežki
Pred njim je bil Rosalind Russell za Auntie Mame	Zlati globus za najboljšo igralko v glasbenem filmu ali komediji za Some Like It Hot1960	Nasledil ga je Shirley MacLaine za film The Apartment

v filmu The Seven Year Itch (1955)