Knjiga modrosti (Modrost Salomona) — pomen v Stari zavezi in zgodovina
Knjiga Modrosti (imenovana tudi Salomonova modrost ali samo Modrost) je ena od knjig Stare zaveze. Uvrščena je med Septuaginto ali sedem modrostnih knjig Svetega pisma.
Duhovnik po imenu sveti Melito, ki je živel v drugem stoletju našega štetja, je dejal, da so Judje in kristjani to knjigo imeli za kanonično in da je Naḥmanides lahko prevedel v hebrejščino, ko je pisal Pentatevh.
Vendar je treba zgodovinska dejstva natančneje pojasniti: Knjiga Modrosti je nastala v helenističnem judovstvu in je bila napisana v grščini — ni ohranjeno izvirno besedilo v hebrejščini. Zaradi tega je bila vključena v grško različico Svete knjige (Septuaginta) in je bila v zgodnji krščanski skupnosti pogosto obravnavana kot del kanona, medtem ko je judski kanon (Tanakh), oblikovan v naslednjih stoletjih, to knjigo običajno izpustil. Kasnejše sodbe o kanoničnosti so se razlikovale med različnimi cerkvami in tradicijami.
Avtorstvo in čas nastanka
Večina sodobnih učenjakov meni, da je Knjiga Modrosti nastala konec 1. stoletja pr. n. št. ali v 1. stoletju n. št. v Aleksandriji (Egipt). Avtor je neimenovan, zato se knjiga tradicionalno pripisuje modrosti kralja Salomona (od tod ime "Salomonova modrost"), vendar gre za psevdonimno pripisovanje — uporaba Salomona kot literarnega avtorja naj poudari modrostno težnjo besedila, ne pa dejansko solomonovo avtorstvo. Besedilo kaže močne vplive grške filozofije (predvsem platonizma) in helenistične misli, združene z judovsko teologijo.
Glavna vsebina in teme
- Personifikacija modrosti: modrost (grško sophia) je predstavljena kot božanska sila, spremljevalka Boga pri ustvarjanju in upravljanju stvarstva.
- Pravičnost in nesmrtnost duše: knjiga zagovarja zamisel o nagradi pravičnih in kazni hudodelcev po smrti, kar je bilo pomembno v razpravah o nesmrtnosti in posmrtnem sodstvu.
- Božja previdnost v zgodovini: avtor razmišlja o tem, kako je Bog vodil in varoval Izrael skozi zgodovinske dogodke ter kaznoval poganske narode zaradi idolopoklonstva in krivic.
- Kritika idolatrije in poganstva: besedilo ostro zavrača poganske običaje in bogove kot prazne podobe v nasprotju z živo resnico judovske vere.
Kanon in sprejem v cerkvenih tradicijah
Knjiga Modrosti je vključen v kanon katoliške cerkve in večine vzhodnih pravoslavnih cerkva kot del deuterokanoničnih ali "drugih" knjig. V protestantskih tradicijah je pogosto uvrščena med apokrifne knjige in ni del kanoničnega besedila, čeprav jo nekateri protestantski izdajatelji vključujejo v ločenem delu "apokrifov" ali jo uporabljajo v liturgiji in poučevanju. Katoliški koncil (Council of Trent, 1546) je potrdil kanoničnost deuterokanoničnih knjig, med katerimi je tudi Modrost.
Besedilna tradicija, prevodi in vpliv
Glavna besedilna tradicija je grška (septuagintska) različica; knjiga je bila potem prevedena tudi v latinščino (npr. v Vulgato) in v številne sodobne jezike. Knjiga Modrosti je vplivala na cerkveno teologijo, predvsem pri razpravah o nesmrtnosti duše, modrosti kot božji osebni atribut in pri kritiki poganstva. Citatne ali tematske sledi najdemo v delih cerkvenih očetov in v srednjeveški teologiji.
Pomen za razumevanje Stare zaveze
Knjiga Modrosti predstavlja pomemben primer, kako so judovski misleci v helenističnem obdobju poskušali povezati tradicionalno razumevanje Tore in prerokov z elementi grške filozofije. Njena teologija modrosti se je kasneje uveljavila v judovski in krščanski miselnosti, pri čemer je prispevala k oblikovanju pojmov o pravičnosti, modrosti in posmrtnem življenju, ki so vplivali na številne kasnejše teološke in filozofske razprave.
Kaj je treba vedeti ob branju tega besedila
- Berite ga kot primer helenistične judovske literature, ki združuje biblijske motive z grškimi intelektualnimi tokovi.
- Pri razumevanju njegovih trditev o nesmrtnosti in modrosti upoštevajte kontekst spopadanja s poganskimi pogledi in potrebo po apologiji judovske vere.
- Glede kanoničnosti preverite tradicijo, ki jo zastopa vaša verska skupnost — katoliška in pravoslavna tradicija jo šteje za kanonično, judovska in večina protestantskih tradicij običajno ne.
Opomba glede zgodovinskih navedb v prejšnjem odstavku: navedba, da je Naḥmanides prevedel Knjigo modrosti v hebrejščino, ni podprta z ohranjeno zgodovinsko dokumentacijo; Naḥmanides (Ramban) je bil pomemben judovski srednjeveški učenjak, vendar ni znano, da bi izdelal tak prevod. Prav tako so izjave cerkvenih avtoritet, kot je Melito, vredne zgodovinskega konteksta — nekateri zgodnji krščanski avtorji so Spričevali o kanoničnosti knjig, vendar se je oblikovanje kanona razlikovalo po regijah in stoletjih.
Kdo je napisal knjigo in kdaj
Knjiga je bila sprva napisana v grškem jeziku, vendar v slogu hebrejske poezije. Nihče zares ne ve, kdo je knjigo napisal, vendar nekateri arheologi menijo, da jo je najverjetneje napisal Salomon. To sklepajo na podlagi nekaterih značilnosti sloga in jezika knjige. Na primer: "Izbral si me za kralja svojega ljudstva ter za sodnika svojih sinov in hčera: Naročil si mi, naj zgradim tempelj na tvoji sveti gori ..." Stil je tu zelo podoben drugi knjigi Septuaginte, imenovani Pridigar: "Jaz, Kohelet, sem bil kralj v Jeruzalemu nad Izraelom", ki prav tako izpušča Salomonov priimek, vendar namiguje s stilom. Nekateri kristjani v tistem času so vedeli, da kralj Salomon ni bil avtor knjige, kar pove Muratorijev odlomek, da so knjigo "napisali Salomonovi prijatelji v njegovo čast". Zato drugi ljudje niso verjeli, da je bil kralj Salomon pravi avtor. Tudi Katoliška enciklopedija je povedala: "danes se svobodno priznava, da Salomon ni pisec Knjige modrosti, ki so mu jo pripisali, ker njen avtor zaradi literarne fikcije govori, kot da bi bil Davidov sin." Čeprav se je knjiga imenovala Salomonova modrost, je bila verjetno dokončana dolgo po njegovi smrti.
Knjiga ima najbolj klasičen grški jezik med vsemi knjigami v Septuaginti. V njej je tudi veliko hebrejskega sloga, ki je obstajal v času nastanka knjige. Pisec je moral biti tudi močno vpet v filozofske, verske in etične spise v helenistični Aleksandriji.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Knjiga modrosti?
O: Knjiga modrosti je ena od knjig Stare zaveze, znana tudi kot Salomonova modrost ali samo modrost.
V: Kako je bila Knjiga modrosti razvrščena?
O: Knjiga modrosti je bila uvrščena med Septuaginto ali sedem modrostnih knjig Svetega pisma.
V: Ali je Modrostna knjiga vključena v katoliški in pravoslavni svetopisemski kanon?
O: Da, je del katoliškega in pravoslavnega svetopisemskega kanona.
V: Kakšno je bilo stališče koncila v Kartagini glede Knjige modrosti?
O: Kartaginski koncil je Knjigo modrosti uvrstil v svetopisemski kanon.
V: Kdo je na tridentinskem koncilu potrdil Knjigo modrosti kot del svetopisemskega kanona?
O: Katoliški voditelji so na tridentinskem koncilu potrdili Knjigo modrosti kot del svetopisemskega kanona.
V: Kdaj in kdo je napisal Knjigo modrosti?
O: Knjigo modrosti je napisal Jud v starem Egiptu v 1. stoletju pred našim štetjem.
V: O katerih temah govori Knjiga modrosti?
O: Modrost je ena od glavnih tem, ki jih obravnava Knjiga modrosti, skupaj z drugimi temami.
