Seymour Benzer
Seymour Benzer (15. oktober 1921 - 30. november 2007) je bil ameriški fizik, biolog in genetik. Bil je judovskega rodu.
Njegova kariera se je začela v času revolucije molekularne biologije v petdesetih letih prejšnjega stoletja, sčasoma pa se je uveljavil na področju molekularne in vedenjske genetike. Vodil je raziskovalni laboratorij za genetiko na univerzi Purdue in na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu.
Benzer je naredil temeljna odkritja na dveh povsem različnih področjih genetike. Doktoriral je iz fizike trdne snovi, vendar se je kmalu preusmeril v genetiko, ko je prebral knjigo Erwina Schrödingerja Kaj je življenje?
Genetika fagov
Na univerzi Purdue je Benzer razvil "sistem T4 rII", novo genetsko tehniko. Pri tem je uporabil rekombinacijo v mutantih bakteriofaga T4 rII za kartiranje notranje strukture genov. Benzer je ugotovil, da lahko z ustvarjanjem številnih r mutantov in beleženjem pogostosti rekombinacije med različnimi sevi r sestavi podroben zemljevid gena, podobno kot je Alfred Sturtevant naredil za kromosome.
Benzer je izkoristil ogromno število rekombinantov, ki jih je bilo mogoče analizirati v mutantnem sistemu rII, in sčasoma je lahko kartiral več kot 2400 mutacij rII. Podatki, ki jih je zbral, so bili prvi dokaz, da gen ni nedeljiva entiteta, kot je veljalo prej, in da so geni linearni. Benzer je na podlagi svojih podatkov rII predlagal tudi različne razrede mutacij, vključno z delecijami, točkovnimi mutacijami, missense mutacijami in nonsense mutacijami.
Vedenjska genetika
Benzer je bil eden prvih znanstvenikov na področju vedenjske genetike. Ko se je v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja to področje začelo razvijati, se je Benzer znašel v znanstveni opoziciji z Jerryjem Hirschom, drugim vodilnim raziskovalcem tega področja.
Hirsch je menil, da so vedenja tako kompleksna, da jih ni mogoče razložiti z delovanjem posameznih genov, Benzer pa je menil, da vedenja lahko usmerjajo posamezni geni. Oba raziskovalca sta svoje zamisli preizkusila na drozofili. Hirsch je v več generacijah umetno izbiral vedenja, ki so ga zanimala, Benzer pa je uporabil metode za izolacijo mutantov za določeno vedenje. Benzerjeva in Hirschova konkurenčna filozofija je razvila vedenjsko genetiko in pripomogla, da je postala legitimno področje preučevanja v znanstveni skupnosti.
Priznanja in nagrade (izbor)
- član Ameriške akademije znanosti in umetnosti (1959)
- nagrada Alberta Laskerja za temeljne medicinske raziskave (1971)
- nagrada Louise Gross Horwitz Univerze Columbia (1976),
- Nacionalna medalja za znanost (1982)
- medalja Thomasa Hunta Morgana (1986)
- Wolfova nagrada za medicino (1991)
- nagrada Crafoord (1993)
- Nagrada Nacionalne akademije znanosti za nevroznanost (2001)
- Mednarodna nagrada fundacije Gairdner (2004) (druga nagrada)
Bil je član Nacionalne akademije znanosti ZDA, Kraljeve družbe in Francoske akademije znanosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kdo je bil Seymour Benzer?
O: Seymour Benzer je bil ameriški fizik, biolog in genetik judovskega rodu.
V: Kdaj se je začela kariera Seymourja Benzerja?
O: Kariera Seymourja Benzerja se je začela med revolucijo molekularne biologije v petdesetih letih prejšnjega stoletja.
V: Na katerih dveh področjih genetike je Seymour Benzer naredil temeljna odkritja?
O: Seymour Benzer je naredil temeljna odkritja na dveh precej različnih področjih genetike.
V: Katera knjiga, ki jo je prebral Seymour Benzer, ga je spodbudila, da se je iz fizike trdne snovi preusmeril v genetiko?
O: Seymour Benzer je prebral knjigo Erwina Schrödingerja What is Life?, ki ga je pripeljala do preusmeritve iz fizike trdne snovi v genetiko.
V: Kje je Seymour Benzer vodil raziskovalni laboratorij za genetiko?
O: Seymour Benzer je vodil raziskovalni laboratorij za genetiko na univerzi Purdue in na Kalifornijskem tehnološkem inštitutu.
V: V čem je bil Seymour Benzer pomemben?
O: Seymour Benzer je bil pomemben na področju molekularne in vedenjske genetike.
V: Kdaj se je Seymour Benzer rodil in kdaj je umrl?
O: Seymour Benzer se je rodil 15. oktobra 1921 in umrl 30. novembra 2007.
