Ted Nelson

Kariera

Nelson je projekt Xanadu začel leta 1960. Želel je ustvariti novo računalniško omrežje, ki bi bilo enostavno za uporabo in razumljivo. O projektu je pisal v svojih knjigah Computer Lib/Dream Machines (1974) in Literary Machines (1981). Velik del svojega odraslega življenja je posvetil delu na projektu Xanadu in ljudem pripovedoval o njegovih prednostih.

Projekt Xanadu ni bil zelo uspešen. Razlogov je bilo več, vendar se vsi ne strinjajo, zakaj projekt ni uspel. Novinar Gary Wolf je v junijski številki revije Wired iz leta 1995 objavil neugodno zgodbo o Nelsonu in njegovem projektu z naslovom The Curse of Xanadu. Nelson je na svoji spletni strani izrazil gnus in Wolfa označil za "krvavega šakala" ter mu zagrozil s tožbo. Svoje ugovore je opisal tudi v pismu Wiredu in objavil podrobno ovržbo članka.

Nelson pravi, da je Tim Berners-Lee z izumom svetovnega spleta uresničil nekaj idej iz Xanaduja. Vendar Nelson ne mara svetovnega spleta, XML in vseh vgrajenih oznak. Nelson meni, da je Berners-Leejevo delo preveč poenostavljen način izvedbe njegovega prvotnega načrta:

HTML je natanko to, kar smo poskušali preprečiti - vedno nove povezave, povezave, ki gredo samo navzven, citati, ki jim ne morete slediti do njihovega izvora, brez upravljanja različic, brez upravljanja pravic. - Ted Nelson (Ted Nelson one-liners )

Nelson je bil soustanovitelj podjetja Itty bitty machine company ali "IBM", ki je bilo majhna trgovina z računalniki, ki je med letoma 1977 in 1980 delovala v Evanstonu v Illinoisu. Itty bitty machine company je bila ena od redkih maloprodajnih trgovin, ki je prodajala izvirni računalnik Apple I. Leta 1978 je pomembno vplival na IBM-ovo razmišljanje, ko je ekipi, ki je tri leta pozneje predstavila osebni računalnik IBM PC, predstavil svojo vizijo možnosti osebnega računalništva.

Ted Nelson se trenutno ukvarja z novo informacijsko strukturo ZigZag. Več informacij o ZigZagu je na spletni strani projekta Xanadu. Na tej spletni strani sta tudi dve različici kode Xanadu, ki ju lahko obiskovalci prenesejo. Trenutno razvija tudi XanaduSpace - sistem za raziskovanje povezanih vzporednih dokumentov (zgodnjo različico te programske opreme lahko prosto prenesete s spletne strani [3]. Je gostujoči sodelavec na Univerzi v Oxfordu - s sedežem na Inštitutu za internet v Oxfordu -, kjer se ukvarja z informacijami, računalniki in vmesniki med človekom in strojem.

Izobraževanje in nagrade

Nelson je leta 1959 diplomiral iz filozofije na kolidžu Swarthmore, leta 1963 magistriral iz sociologije na univerzi Harvard in leta 2002 doktoriral iz medijev in upravljanja na univerzi Keio.

Leta 1998 je Ted Nelson na sedmi konferenci WWW v Brisbanu v Avstraliji prejel spominsko nagrado Jurija Rubinskega. Občinstvu je povedal, da je bila to prva nagrada, ki jo je prejel za svoje delo.

Leta 2001 ga je Francija povzdignila v viteškega častnika za umetnost in literaturo (Officier des Arts et Lettres). Leta 2004 je bil imenovan za člana Wadham Collegea v Oxfordu in povezan z Oxford Internet Institute, kjer trenutno izvaja svoje raziskave.

Leta 2007 je praznoval 70. rojstni dan in imel vabljeno predavanje na Univerzi v Southamptonu.

Osebno življenje

Je sin z emmyjem nagrajenega režiserja Ralpha Nelsona in z oskarjem nagrajene igralke Celeste Holm.

Zakon njegovih staršev je bil kratek, odraščal je predvsem pri starih starših v Greenwich Villageu in imel razmeroma malo stikov s starši. Deloma je norveškega rodu.

Priljubljena kultura

V animeju Serial Experiments Lain je projekt Xanadu naveden kot predhodnik projekta The Wired (izmišljeno internetno komunikacijsko omrežje in sistem razširjene resničnosti), Nelson pa je omenjen kot začetnik hiperteksta.

Populizem

Populizem ("pop-u-leet-ism") je še en neologizem, ki ga je skoval Nelson kot kombinacijo besed "populizem" in "elita". Nanaša se na obravnavanje splošnega prebivalstva s privilegiji elitizma. Beseda nakazuje na družbo besedila, ki si jo zamišljata teoretika, kot sta Shoshana Zuboff in Jay David Bolter, prostor pisanja, v katerem sledovi avtoritete ostajajo le kot lokalni in kontingentni učinki, družbeni ekvivalent dekonstruirane avtorske funkcije. "Populacijska" kultura bi lahko pomenila prvi korak k uresničitvi "igre popolnih informacij" Jeana-Francoisa Lyotarda, kjer imajo vsi enak dostop do sveta podatkov in kjer je "[p]ri enaki usposobljenosti (ne več pri pridobivanju znanja, temveč pri njegovi produkciji) tisto, od česar je v končni analizi odvisna dodatna performativnost, 'domišljija', ki omogoča bodisi narediti novo potezo bodisi spremeniti pravila igre." To je utopija informacije v procesu, ultimativne sanje klerikalcev o mokri programski opremi: diskurz, ki se s stoodstotno učinkovitostjo pretvori v kapital, mehanizem tega magičnega procesa pa je nomologija ali oblikovanje pravil - resda precej specializirana oblika "imaginacije".