Neologizem
Neologizem je beseda, ki je nova (15 do 20 let ali manj), vendar starejša in bolj uporabljena kot protologizem. Neologizme je pogosto mogoče neposredno pripisati določeni osebi, publikaciji, obdobju ali dogodku. Νεολεξία (grško: "nova beseda" ali dejanje ustvarjanja nove besede) je sinonim zanj. Izraz neologizem je bil v angleščini prvič uporabljen leta 1772, izposojen iz francoskega néologisme (1734).
Uporaba obstoječe besede ali besedne zveze v novem kontekstu se imenuje tudi neologizem. Postopek uporabe besede v takem novem kontekstu se včasih imenuje semantična razširitev. Nova beseda, ki je ni uporabil še nihče razen izumitelja, je protologizem.
Uporaba v psihiatriji
V psihiatriji se izraz neologizem uporablja za opis uporabe besed, ki imajo pomen samo za osebo, ki jih uporablja, neodvisno od njihovega splošnega pomena. Ta težnja se pri otrocih šteje za normalno. Pri odraslih je lahko simptom psihopatije ali miselne motnje, kot je psihotična duševna bolezen, na primer shizofrenija. Osebe z avtizmom lahko ustvarjajo tudi neologizme. Poleg tega je uporaba neologizmov lahko povezana z afazijo, pridobljeno po poškodbi možganov zaradi možganske kapi ali poškodbe glave.
Uporaba v teologiji
V teologiji je neologizem relativno nov nauk (na primer transcendentalizem). V tem smislu je neologist tisti, ki predlaga bodisi nov nauk bodisi novo razlago izvornega gradiva, kot so verska besedila.
Sorodne strani
