Neologizem: definicija, pomen, vrste in primeri

Neologizem je beseda ali izraz, ki je v jeziku razmeroma nov — pogosto se za neologizem šteje beseda stara približno 15 do 20 let ali manj — vendar je že bolj uveljavljen in širše uporabljen kot protologizem. Neologizme je pogosto mogoče neposredno pripisati določeni osebi, publikaciji, obdobju ali dogodku. Νεολεξία (grško: "nova beseda" ali dejanje ustvarjanja nove besede) je sinonim zanj. Izraz neologizem je bil v angleščini prvič uporabljen leta 1772, izposojen iz francoskega néologisme (1734).

Uporaba obstoječe besede ali besedne zveze v novem kontekstu se imenuje tudi neologizem — ta pojav se pogosto imenuje semantična razširitev ali semantični premik. Nova beseda, ki je ni uporabil še nihče razen izumitelja, je protologizem.

Kaj vključuje pojem neologizem?

Neologizem lahko pomeni:

• popolnoma novo besedo (npr. nov izum ali tehnologija, ki dobi svoje ime),
• novo pomensko rabo obstoječe besede (semantična razširitev ali preusmeritev pomena),
• prevzem tuje besede, ki se priredi fonetično ali morfološko in postane del ciljnega jezika,
• nov pravopisni ali slovnični vzorec, ki se še ni uveljavil kot standarden,
• neformalni ali žargonski izraz, ki ga uporablja omejena skupina in se lahko kasneje širi v širšo rabo.

Vrste neologizmov in tvorbeni postopki

Neologizmi nastajajo na več načinov:

• Posojanje (levična/izposoja) — prevzem tujih besed (npr. internet, selfie), pogosto z manjšimi prilagoditvami izgovorjave ali sklanjatve.
• Sestavljanje in združevanje — sestavljanje dveh ali več korenov v novo besedo (npr. angleški brunch = breakfast + lunch; slovenski primeri se pojavljajo v mass-medijih in marketingu).
• Derivacija — tvorba z afiksi (npr. dodajanje predpon ali pripon, da nastane nov glagol ali samostalnik).
• Kratice in okrajšave — akronimi in inicializmi, ki vstopijo v govor (npr. EU, IT kot del jezika so bolj institucionalni primeri).
• Skrajšave (clipping) — krčenje besed (npr. telef kot neformalen kratki izraz),
• Semantični premiki — obstoječe besede dobijo nove pomene (npr. miška v računalništvu pomeni napravo, ne žival),
• Ime blagovne znamke kot glagol — eponimi, kjer znamka postane glagol (npr. googlati za iskanje prek Googla),
• Povratne tvorbe (back-formation) — nove besede nastanejo odvzemom pripone (npr. iz urednik hipotetično urediti, čeprav so zgodovinske poti tvorbe kompleksne),
• Kreativni žargon in sleng — mladinski govor, internetni memi in posebne skupnosti ustvarjajo kratkotrajne ali kasneje trajnejše neologizme.

Zakaj nastajajo neologizmi?

• Tehnološki napredek (npr. digitalne storitve, naprave) zahteva poimenovanja za nove pojave.
• Družbeni in kulturni premiki ustvarjajo potrebo po besedah za nove prakse, trende ali subkulturne pojave.
• Mediji in internet pospešujejo hitro širjenje izrazov ter omogočajo, da neologizmi pridejo v splošno rabo hitro.
• Ekonomija in marketing pogosto oblikujeta privlačne nove termine za izdelke ali storitve.
• Humor, metafore in igra z jezikom povzročijo ustvarjanje novih izrazov (memi, besedne igre).

Primeri neologizmov

Primeri, ki so v zadnjih desetletjih vstopili v številne jezike, vključno s slovenščino:

• Internet — mednarodni izraz za svetovno računalniško omrežje (posojena beseda).
• Selfie / selfi — fotografija samega sebe, zelo razširjen med mladimi in v družbenih omrežjih.
• Googlati — glagol iz imena podjetja Google, pomeni iskati po spletu; primer, kako znamka postane glagol.
• Tvitati / tvitati — objavljati kratka sporočila na Twitterju (angl. tweet), primer glagola iz platforme.
• Hashtag (v slovenščini tudi hešteg) — oznaka # za tematizacijo vsebine v družbenih omrežjih.
• Brexit — primer blend-a (Britain + exit), politični neologizem, ki je dobil mednarodno rabo.

Od protologizma do slovarja: kako neologizem preživi

Ne vsaka nova tvorba postane del standardnega jezika. Proces uveljavitve običajno vključuje:

• širjenje skozi medije in govor (če izraz uporabljajo novinarji, blogerji, vplivneži, se hitreje uveljavi),
• uporabo v strokovnih besedilih in publikacijah (pomembno za tehnične in znanstvene termine),
• sprejetje v vsakdanjem govoru (če ga uporabljajo različne starostne in socialne skupine),
• vključitev v ustrezne slovarje in terminološke zbirke — le takrat govorimo o bolj trajni leksični uveljavitvi.

Razlika med neologizmom in protologizmom ter drugimi sorodnimi pojmi

• Protologizem — izraz, ki ga je ustvaril posameznik in ga še nihče drug ne uporablja; torej zelo omejen, pogosto kratkotrajen pojav (povezava v besedilu za več).
• Neologizem — širše uporabljen nov izraz, ki je že izven posameznikovega kroga.
• Arhaizem — nasprotje neologizma; beseda, ki je izven vsakdanjega jezika ali je zastarela.
• Regionalizem — beseda omejena na določeno območje; ni nujno nova, lahko pa postane neologizem, če se razširi drugam.

Je vsak "nov" izraz neologizem?

Ne — nekaj razlik:

• če gre za enkratno ustvarjeno besedo, ki ni bila sprejeta ali ponovljena (protologizem), je to še neologizem v ožjem pomenu,
• če gre za strokovni ali tehnični izraz, ki obstaja le v ozkem strokovnem krogu, se ga običajno šteje za terminologijo in ne za splošni neologizem,
• izposojenka iz drugega jezika je lahko neologizem v ciljnem jeziku, dokler se ne uveljavi in postane del leksikona.

Opombe za pisce, prevajalce in širšo javnost

• Pri uvajanju novih izrazov je priporočljivo upoštevati jasnost in razumljivost — če je mogoče, ponudite pojasnilo ob prvem pojavu novega izraza.
• Prevajalci naj pazijo, ali obstaja uveljavljen prevod ali sprejet termin v ciljnem jeziku, preden oblikujejo nov izraz.
• Slovarji in jezikovne institucije nadzorujejo uveljavljanje neologizmov; njihova vloga je tudi, da ločijo modna besedila od trdno uveljavljenih izrazov.

Neologizmi so naraven del jezikovne dinamike — odražajo tehnološke, kulturne in družbene spremembe. Njihova usoda (ali bodo postali sestavni del jezika ali ostali kratkotrajna zanimivost) je odvisna od sprejetosti, uporabnosti in razširjenosti v realni rabi.

Išči po črki