Danska je od 27. julija do 12. avgusta 2012 sodelovala na poletnih olimpijskih igrah 2012 v Londonu v Združenem kraljestvu. Nacionalni olimpijski komite in Športna konfederacija Danske sta na igre poslala največjo delegacijo po poletnih olimpijskih igrah v Atlanti leta 1996. Skupno 113 športnikov, 63 moških in 50 žensk, je tekmovalo v 17 športih, čeprav sta dva druga športnika igrala kot rezervi ekipe. Rokomet je bil edini ekipni šport, v katerem je Danska sodelovala na teh olimpijskih igrah. Poleg tega je delegacija vključevala izkušene veterane in mlade talente, kar je znatno povečalo konkurenco za slovenske športne položaje v posameznih disciplinah.
V danski ekipi je bilo več nekdanjih olimpijskih prvakov, eden od njih je branil naslov (moška ekipa lahkih četvercev brez krmarja, ki sta jo vodila veslaška veterana Eskild Ebbesen in Morten Jørgensen). Med vidnejšimi športniki sta bili teniška igralka Caroline Wozniacki in plavalka Lotte Friis, ki je v Pekingu osvojila bronasto medaljo. Kim Wraae Knudsen, dobitnik srebrne medalje v moškem dvojnem kajaku v Pekingu, je bil na otvoritveni slovesnosti nosilec nacionalne zastave. Prisotnost več olimpijskih veteranov je prinesla izkušnje v taboru, hkrati pa so se pričakovanja osredotočila na kombinacijo izkušenj in mladostne energije.
Cilji ekipe in pričakovanja
Ekipa Danske in Danska športna zveza (Dansk Idræts-Forbund, DIF) sta si zastavili cilj osmih medalj, s katerimi bi se uvrstili na lestvico za medalje. Ekipa Danmark in DIF sta tudi menila, da ima Danska največ možnosti za osvojitev medalje v rokoborbi, streljanju, kolesarjenju, rokometu, konjeništvu, veslanju, atletiki, badmintonu in jadranju. Pred igrami so strokovni štabi in analitiki izpostavljali kot perspektivna področja predvsem veslanje in kolesarstvo zaradi močnih posameznikov in zgodovine uspehov v teh disciplinah.
Medalje in ključni dosežki
Ob koncu iger je Danska za eno samo točko presegla ciljno vrednost medalje. Danska je London zapustila z devetimi medaljami (2 zlati, 4 srebrne in 3 bronaste), kar velja za najuspešnejše olimpijske igre po 64 letih. Med zlatimi nastopi izstopata dve ekipni in enojni zmagi:
- Rasmus Quist in Mads Rasmussen – zlata medalja v moškem lahkem dvojnem veslanju (lightweight double sculls). Njuna zmaga je bila rezultat dolgoletnega sodelovanja in taktike v finalu, ki jima je prinesla najvišje odličje.
- Lasse Norman Hansen – zlata medalja v moškem omniumu na stezi, v prvem olimpijskem nastopu te discipline v zgodovini OI. Omniум je večdisciplinarni preizkus na stezi in Hansenova zmaga je poudarila vsestranskost in vzdržljivost.
Druge medalje je ekipa prejela v jadranju, streljanju, badmintonu in ženskem veslanju, kar potrjuje razpršenost danskega potenciala čez več športov. Celoten izkupiček je bil torej rezultat kombinacije pričakovanih uspehov in presenečenj, pri čemer so nekateri športniki potrdili vloge favoritov, drugi pa so nekoliko presenetili s presežki.
Izstopajoče zgodbe in skorajšnji dosežki
Poleg osvojenih medalj so bile tekmovalne predstave danskih športnikov polne zanimivih zgodb: nekateri so izpolnili pričakovanja, drugi so se z dvoboji za odličja spopadli zelo tesno in izpustili medaljo za pičlo razliko. V ekipi so bili tudi primeri, ko so v zadnjih fazah tekmovanja nastopili pomankanja ali pa so odločitve sodnikov in manjše napake preprečile višji izkupiček. Med tistimi, ki so ostali tik pod stopničkami, sta bila tudi dva predstavnika v grško-rimski rokoborbi, ki sta izgubila v borbah za bronasta odličja.
Za Dansko so bile OI v Londonu pomembna potrditev razvoja športa v državi: z najmanjšo, a dobro strukturirano delegacijo so uspeli pripraviti konkurenčno ekipo na več frontah, hkrati pa so mediji, javnost in športni strokovnjaki poudarjali pomen razvoja mladih tekmovalcev, ki bodo lahko v prihodnjih ciklih nadomeščali veterane.
Skupno gledano so bile igre v Londonu za Dansko uspeh – ekipa je presegla pričakovanja glede števila medalj, dosegla pomembne zmage v prestižnih disciplinah in potrdila, da ima država stabilen sistem za razvoj vrhunskih športnikov. Dosežek z devetimi medaljami je dal močno izhodišče za načrtovanje in pripravo na prihodnje velike tekme.