Geoffrey V. Plantagenet (1113–1151): grof Anjouja in ustanovitelj rodbine
Geoffrey V. (1113–1151), imenovan Lepotec (francosko le Bel) in Plantagenet (latinsko planta genista), je bil od leta 1129 grof Anjouja, Touraine in Maine. Od leta 1144 je bil normandijski vojvoda. V zakonu s cesarico Matildo, hčerko in dedinjo angleškega kralja Henrika I., je imel Geoffrey sina Henrika Curtmantla, ki je pozneje zasedel angleški prestol. Geoffrey je bil ustanovitelj rodbine Plantagenetov, katere ime izhaja iz njegovega vzdevka.
Zgodnje življenje in vzpon
Rojen okoli leta 1113 kot sin Foulka (Fulk) V. Anžujskega, je Geoffrey od mladosti izstopal kot spreten vojskovodja in pogumen plemič. Leta 1129 je prevzel Anjou, ko se je njegov oče odpravil v palestinsko križarsko kraljestvo in kasneje postal kralj Jeruzalema. Kot grof je Geoffrey utrjeval svojo oblast v Anjouju, Touraine in Maine ter si prizadeval razširiti vpliv svojega rodu na zahodu Francije.
Poroka z Matildo in vpletenost v angleško politiko
Povezava z angleško krono je nastala z njegovo poroko z Matildo, vdovo cesarja in hčerko Henrika I. Namerno sklenjena zveza (okoli leta 1128) je imela močan politični pomen: z njo sta Anjou in linija njegovega rodu postala neposredno povezana z anglosaško nasledstveno krizo. Po smrti Henrika I. (1135) je izbruhnila večletna državljanska vojna v Angliji, znana kot Anarhija, v kateri sta se spopadala Matilda in njen rival kralj Štefan. Geoffrey je aktivno podpiral svojo ženo in njihove interese ter vodil vojaške in diplomatske akcije v regiji.
Osvojitev Normandije in nadaljnji spopadi
Geoffrey je izkoristil spopade in notranjo šibkost Normanov ter leta 1144 osvojil pomembne dele Normandije, kar mu je prineslo naslov vojvode Normandije. Njegovo prevzemanje oblasti v Normandiji je povečalo moč njegove družine in utrdilo položaj prihodnjega sina Henryja v boju za angleško krono. Kljub temu so bila ta ozemlja predmet stalnih vojaških izmenjav in političnih pogajanj z drugimi fevdalnimi veljaki in sosednjimi oblastmi.
Vzdevek Plantagenet in simbolika
Vzdevek Plantagenet izhaja iz latinskega planta genista (rastlina genista oziroma metliča), po tradiciji zato, ker naj bi Geoffrey včasih v kapo nosil vejico te rastline. Ime se je kasneje razširilo kot priimek njegove dinastije in ga prevzela celotna vladarska linija, ki je v naslednjih stoletjih v veliki meri oblikovala zgodovino Anglije in dela Francije.
Smrt in zapuščina
Geoffrey je umrl leta 1151. Čeprav sam nikoli ni postal angleški kralj, je s političnimi in vojaškimi prizadevanji pripravil teren za sina Henrika, ki je po smrti kralja Štefana in sporazumu med sprtima stranema leta 1153 leta 1154 postal angleški kralj kot Henrik II. S tem je Geoffrey utrdil temelj močnemu rodu Plantagenetov, ki je v naslednjih stoletjih vladal Angliji in imel velik vpliv na evropsko politiko.
Zapuščina: Geoffrey V. velja za ključnega graditelja angevinskega prevzema oblasti: s strateškimi porokami, vojaškimi osvajalnimi dejanji in upravnimi sposobnostmi je omogočil nastanek dinastije, ki je določala potek srednjeveške britanske in francoske zgodovine.
Geoffrey V. Plantagenet, grof Anjoujski, s francoske gravure.
Zgodnja kariera
Geoffrey je bil starejši sin Fulka V., jeruzalemskega kralja, in njegove žene Ermengarde Mainske. Ta je bila hči Eliasa I. Mainskega. Geoffrey, rojen 24. avgusta 1113, je dobil ime po svojem prapradedku Geoffreyju II, grofu iz Gâtinaisa. Vzdevek Plantagenet je dobil po rumeni vejici cvetov metle (genêt je francosko ime za planta genista ali grm metle), ki jo je nosil v klobuku. Angleški kralj Henrik I. je poslal svoje kraljeve legate v Anjou, da bi uredili poroko med Geoffreyjem in njegovo hčerko Matildo. Soglasje sta dali obe strani. Kralj Henrik I. je 10. junija 1128 petnajstletnega Geoffreyja povišal v viteza.
Poroka
Leta 1128 se je Geoffrey poročil s cesarico Matildo, hčerko in dedinjo angleškega kralja Henrika I. in vdovo Henrika V., cesarja Svetega rimskega cesarstva. Poroka naj bi zapečatila mir med Anglijo/Normandijo in Anjujem. Bila je približno enajst let starejša od Geoffreyja in zelo ponosna na svoj status cesarice (v nasprotju s statusom navadne grofice). Njun zakon je bil buren, pogosto sta se dolgo ločila, vendar mu je rodila tri sinove in ga preživela.
Anžujski grof
Leto po poroki je Geoffreyjev oče odšel v Jeruzalem, da bi se poročil z dedinjo jeruzalemskega kraljestva. Geoffrey je postal edini grof Anjouja. Ko je leta 1135 umrl kralj Henrik I., je Matilda takoj vstopila v Normandijo, da bi zahtevala dediščino. Obmejna okrožja so se ji podredila, vendar je Anglija za svojega kralja izbrala njenega bratranca Štefana iz Bloisa, čemur je kmalu sledila tudi Normandija. Naslednje leto je Geoffrey dal Ambrieres, Gorron in Chatilon-sur-Colmont Juhelu de Mayenne pod pogojem, da bo pomagal pridobiti dediščino Geoffreyjeve žene. Leta 1139 je Matilda s 140 vitezi pristala v Angliji, kjer jo je na gradu Arundel oblegal kralj Štefan. V "anarhiji", ki je sledila, je bil Štefan februarja 1141 ujet v Lincolnu in zaprt v Bristolu. Legatinski koncil angleške cerkve, ki je bil aprila 1141 v Winchestru, je razglasil Štefana za odstavljenega in razglasil Matildo za "gospo Angležev". Štefan je bil nato izpuščen iz zapora in na obletnico svojega prvega kronanja se je dal ponovno kronati.
V letih 1142 in 1143 je Geoffrey zavaroval vso Normandijo zahodno in južno od Sene, 14. januarja 1144 pa je prečkal Seno in vstopil v Rouen. Poleti 1144 je prevzel naziv normandijskega vojvode. Leta 1144 je v Chateau-l'Ermitage v Anjouju ustanovil avguštinski samostan. Geoffrey je imel vojvodino v lasti do leta 1149, ko sta jo skupaj z Matildo odstopila svojemu sinu Henriku, kar je naslednje leto uradno potrdil francoski kralj Ludvik VII.
Geoffrey je zatrl tudi tri baronske upore v Anžuju, in sicer leta 1129, 1135 in 1145-1151. Pogosto je bil v sporu s svojim mlajšim bratom Eliasom, ki ga je do leta 1151 zaprl. Grožnja upora je upočasnila njegov napredek v Normandiji in je eden od razlogov, zakaj ni mogel posredovati v Angliji. Leta 1153 je Wallingfordska pogodba dovoljevala, da Štefan ostane dosmrtni angleški kralj in da ga nasledi Henrik, sin Geoffreyja in Matilde.
Smrt
Geoffrey je nenadoma umrl 7. septembra 1151. Po navedbah Janeza iz Marmoutierja se je Geoffrey vračal s kraljevega sveta, ko je zbolel za vročino. Prišel je na grad Château-du-Loir, se zgrudil na kavč, izročil darilne in dobrodelne zapuščine ter umrl. Pokopali so ga v katedrali svetega Juliana v Le Mansu v Franciji.
Otroci
Otroci Geoffreyja in Matilde so bili:
- Henrik II. angleški (1133-1189)
- Geoffrey, nantski grof (1. junij 1134 Rouen- 26. julij 1158 Nantes) je umrl neporočen in bil pokopan v Nantesu
- Viljem X, grof Poitou (1136-1164), umrl neporočen
Geoffrey je imel tudi nezakonske otroke z neznano ljubico (ali ljubicami): Hamelina, Emme, ki se je poročila z Dafyddom Ab Owainom Gwyneddom, princem Severnega Walesa, in Mary, ki je postala nuna in opatinja v Shaftesburyju ter je morda pesnica Marie de France. Adelaida iz Angersa je včasih omenjena kot Hamelinova mati.
