Planet opic 1968 – znanstvenofantastični film režiser Franklin Schaffner
Planet opic je ameriški znanstvenofantastični film iz leta 1968, ki ga je režiral Franklin J. Schaffner. Film temelji na romanu La planète des singes, ki ga je napisal Pierre Boulle in je izšel leta 1963. V filmu igra Charlton Heston, v glavnih vlogah pa Roddy McDowall, Kim Hunter, Maurice Evans, James Whitmore, James Daly in Linda Harrison. Film je izdal 20th Century Fox.
Povzetek zgodbe
Skupina astronavtov se po dolgem potovanju vrne na planet, ki ga nadzorujejo opice. Glavni junak, ki ga igra Charlton Heston, kmalu odkrije, da so opice inteligentne in organizirane v družbeni sistem, kjer so ljudje podrejeni in ne morejo govoriti. Film spremlja njegovo prizadevanje, da bi razumel novo okolje in preživel, hkrati pa razkriva družbene in filozofske teme o znanosti, veri in človeški naravi. Zaključek filma vsebuje presenetljivo in ikonično razkritje, ki je postalo del filmske zgodovine.
Produkcija in ustvarjalci
- Režija: Franklin J. Schaffner
- Producent: Arthur P. Jacobs
- Scenarij: med drugim Michael Wilson in Rod Serling (scenarij je prilagodil roman Pierreja Boulleja)
- Glasba: Jerry Goldsmith — prepoznaven in atmosferičen filmski motiv
- Ličila in maska: delo Johna Chambersa, za katerega je film prejel častno oskarjevo priznanje zaradi naprednega dela na maskah in prostetikah
Igralska zasedba (izbor)
- Charlton Heston — glavni človeški lik
- Roddy McDowall
- Kim Hunter
- Maurice Evans
- James Whitmore
- James Daly
- Linda Harrison
Teme in pomen
Planet opic naslavlja več tem, ki so bile še posebej odmevne v kontekstu 60. let prejšnjega stoletja: strah pred jedrsko vojno, vprašanja rasnih in družbenih hierarhij, konflikt med znanostjo in vero ter nevarnosti človeške arogance. Film uporablja znanstveno fantastiko kot okvir za družbeno kritiko in razmišljanje o prihodnosti človeštva.
Prejem in vpliv
Film je bil tako kritično kot komercialno uspešen; občinstvo in kritiki so pohvalili izvirno idejo, ličila, montažo in glasbo. Posebno pozornost je pritegnila ikonična končna scena, ki je postala del popularne kulture. Uspeh filma je sprožil bogato franšizo, ki zajema neposredne nadaljevalne filme, televizijske in animirane serije ter poznejše priredbe in reboot serije.
Franšiza in nasledstvo
- Film je sprožil več neposrednih nadaljevanj v zgodnjih 70. letih (npr. Beneath the Planet of the Apes, Escape from the Planet of the Apes, Conquest of the Planet of the Apes in Battle for the Planet of the Apes).
- V 70. letih so nastali tudi televizijska serija in animirana serija, ki sta razširili svet iz filma.
- V letu 2001 je nastala filmska priredba v režiji Tima Burtona, leta 2011 pa je začela izhajati nova reboot trilogija (Rise, Dawn in War of the Planet of the Apes), ki je prav tako znatno prispevala k trajnosti franšize.
Nagrade in priznanja
Film je prejel številna priznanja in nominacije; posebej izstopa častni oskar za ličila, ki je bil podeljen Johnu Chambersu za preboj pri ustvarjanju prepričljivih mask opic. Glasba Jerryja Goldsmitha je bila prav tako zelo cenjena in je prispevala h kakovosti filma.
Home media in restavrirane izdaje
Ker film velja za filmsko klasiko, je bil večkrat restavriran in izdan na različnih formatih, vključno z DVD, Blu-ray in digitalnimi izdajami, pogosto z dodatki, kot so komentarji, dokumentarci o proizvodnji in restavrirani zvok in slika.
Zaključek
Planet opic (1968) ostaja pomemben mejnik v žanru znanstvene fantastike zaradi svoje močne vizualne podobe, družbeno angažiranih tem in vplivnega zaključka. Film je začel obsežno franšizo in še danes navdihuje diskusije o etičnih, filozofskih in družbenih vprašanjih, ki jih odpira.
Načrt
Zgodba filma govori o posadki astronavtov, ki zapusti Zemljo na misiji v vesolje in strmoglavi na domnevno tujem planetu v 40. stoletju. Trije od štirih članov posadke nesrečo preživijo, preživeli pa ugotovijo, da na svetu živi družba opic, vključno s šimpanzi, gorilami in orangutani. Te opice so inteligentne kot ljudje, poleg tega pa znajo govoriti in hoditi pokonci kot ljudje. Ljudje v tej družbi so obravnavani kot sužnji in živijo v divjini, ne da bi znali govoriti. Na koncu filma eden od članov posadke najde kip svobode in ugotovi, da so bili ves čas na Zemlji.
Sprejem in vpliv
Planet opic je bil blagajniški uspeh, kar pomeni, da je zaslužil veliko denarja in dobil zelo ugodne ocene kritikov. Film je bil pohvaljen zaradi raziskovanja idej, kot so razredne razlike, vera, suženjstvo, rasizem in jedrska tehnologija. Sledila so štiri nadaljevanja: Pod planetom opic (1970), Pobeg s planeta opic (1971), Osvojitev planeta opic (1972) in Bitka za planet opic (1973). Leta 1974 je bila prikazana igrana televizijska oddaja, leta 1975 pa je izšla animirana televizijska oddaja z naslovom Vrnitev na planet opic. V animirani risanki The Fairly Oddparents je v epizodi Abra-Catastrophe segment, v katerem so ljudje jamski sužnji, opice pa njihovi gospodarji!
Leta 2001 je bil posnet remake filma v režiji Tima Burtona z Markom Wahlbergom, Heleno Bonham Carter in Timom Rothom v glavnih vlogah. Avgusta 2011 je bila serija ponovno zagnana s filmom Vzpon planeta opic (Rise of the Planet of the Apes). Temu je leta 2014 sledil film Zora planeta opic, leta 2017 pa je izšlo nadaljevanje Vojna za planet opic.
