Mihaelova cerkev (Michaelerkirche) v Dunaju – zgodovina in arhitektura
Mihaelova cerkev (Michaelerkirche) v Dunaju — zgodovina in arhitektura: od romanskih korenin do neoklasicistične fasade; odkrijte bogato dediščino, obnovitve in umetnine.
Mihaelova cerkev (nemško Michaelerkirche) je cerkev na Dunaju v Avstriji. Je rimskokatoliška cerkev in je ena najstarejših cerkva v mestu. Cerkev je poimenovana po svetem Mihaelu, ki je za rimskokatoličane pomemben angel. Zgrajena je bila med letoma 1220 in 1240 v romanskem slogu, vendar so ji kasneje dodali tudi gotske in baročne elemente.
Cerkev se je v preteklih letih veliko spreminjala, tako znotraj kot zunaj. Stolp je bil dodan v 16. stoletju. Fasada cerkve (zunanje pročelje stavbe) je bila leta 1792 spremenjena v neoklasicistični slog. Od takrat se fasada ni spremenila. Poleg tega so v notranjosti skozi stoletja nastajale preoblikovanja: gotski prezbiterij z rebrastimi oboki, baročni oltarji in dekoracije iz 17. in 18. stoletja ter kasnejša restavratorska dela, ki so ohranila mešanico slogov, ki jih danes vidimo.
Zgodovina
Mihaelova cerkev stoji ob vzhodnem delu Hofburga in je pomemben del cerkvenega in mestnega razvoja Dunaja. Njene korenine segajo v visoko srednjeveško obdobje, vendar so arheološke raziskave pokazale, da je bila lokacija uporabljena že v rimskem času. V zgodovini je cerkev doživela številne prenove in prilagoditve glede na slogovne smernice in potrebe skupnosti. Kljub spremembam je ostala živo obredno in kulturno središče mesta.
Arhitektura in notranjost
Arhitekturne značilnosti vključujejo kombinacijo romanskih in gotskih elementov:
- romanski nosilni zidovi in okna s polkrožnimi loki;
- gotski prezbiterij z rebrastimi oboki in ostanki visokogotskih oblik;
- 16. stoletje je prineslo stolp, ki cerkvi daje pokončno silhueto;
- neoklasicistična fasada iz leta 1792 s poudarkom na simetriji in umirjenih arhitekturnih elementih.
Notranjost cerkve je bogata z baročnimi oltarji, kipnimi in slikarskimi deli ter zgodovinskimi nagrobniki in epitafi v stranskih kapelah. Cerkev ima tudi orgle in lesen prezbiterij, značilen za cerkve, ki so se razvijale skozi več slogovnih obdobij.
Arheološke najdbe
Pod cerkvijo in v njeni kripti so arheologi odkrili ostanke rimskih uličnih plasti, temeljev, pokopališč in srednjeveških struktur. Ti najdbe pojasnjujejo zgodovinski razvoj kraja in so deloma razstavljene ter vidne obiskovalcem skozi steklene površine ali v posebnih eksponatih. Arheološke raziskave so pomembno prispevale k razumevanju, kako so se v tem delu Dunaja spreminjali urbani nivoji skozi stoletja.
Sodobna raba in obiskovanje
Mihaelova cerkev je še danes dejavna župnijska cerkev: potekajo redne maše, verski obredi in občasni koncerti ter kulturni dogodki. Zaradi svoje lege ob Michaelerplatz in blizu Hofburga je priljubljena tudi pri turistih. Obiskovalce pozivamo, naj med obiskom spoštujejo bogoslužne dejavnosti in tišino v cerkvi.
- Kaj videti: mešanico arhitekturnih slogov, baročne oltarje, kipi in nagrobne plošče ter arheološke ostanke v kripti.
- Priporočilo: preverite ure maš in morebitne vstopnine za ogled kripte ali posebnih razstav; za šolske skupine in strokovne oglede so na voljo vodstva (odvisno od organizacije cerkve).
Cerkev je varovana kot pomembna kulturna in zgodovinska dediščina Dunaja. Za zanimanje o posebnih dogodkih, restavratorskih projektih ali trenutnih razstavah se je smiselno obrniti na uradne vire cerkve ali lokalne turistične informacije.
Zunanjost cerkve svetega Mihaela
Pomembni predmeti
Na vhodnih vratih cerkve je velik kip svetega Mihaela. V notranjosti cerkve je na oltarju velik kip Lorenza Mattiellija (1688-1748). Skulptura prikazuje svetega Mihaela, ki iz nebes pošilja slabe angele. Pod kipom sta kipa dveh angelov, ki držita sliko Device Marije.
Ta cerkev se nahaja v neposredni bližini palače Hofburg, palače cesarjev Svetega rimskega cesarstva. Mihaela je bila župnijska cerkev cesarjev in njihovih družin. V cerkvi so pokopani številni znani ljudje. Med njimi je tudi italijanski pesnik Pietro Metastasio. V cerkvi so zelo velike orgle. Deli orgel so prekriti s pozlato (tanke zlate plošče). Slavni skladatelj Joseph Haydn je v mladosti igral na te orgle. Leta 1791 so bili v cerkvi svetega Mihaela prvič izvedeni deli Mozartovega Rekviema (glasba na besede Rekviemske maše). V spomin na Mozarta so jih izvedli pevci in glasbeniki, ki so z njim sodelovali na Dunaju.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je cerkev svetega Mihaela?
O: Cerkev svetega Mihaela je rimskokatoliška cerkev na Dunaju v Avstriji.
V: Po kom je cerkev poimenovana?
O: Cerkev je poimenovana po svetem Mihaelu, pomembnem angelu za rimske katoličane.
V: Kdaj je bila cerkev zgrajena?
O: Cerkev je bila zgrajena med letoma 1220 in 1240 v romanskem slogu.
V: Ali je bila cerkev v preteklih letih kaj spremenjena?
O: Da, cerkev je bila v preteklih letih velikokrat spremenjena, tako znotraj kot zunaj.
V: Kdaj je bil cerkvi dodan stolp?
O: Stolp je bil cerkvi dodan v 16. stoletju.
V: Kdaj je bilo pročelje cerkve spremenjeno v neoklasicistični slog?
O: Fasada cerkve je bila leta 1792 spremenjena v neoklasicistični slog.
V: Ali se je fasada cerkve od takrat še kaj spremenila?
O: Ne, fasada cerkve se od leta 1792 ni spremenila.
Iskati