Wasting Light (2011) — studijski album Foo Fighters

Wasting Light (2011) — studijski album Foo Fighters: analogni zvok iz Grohlove garaže, produkcija Butcha Viga, šest singlov, 4 Grammy nagrade in globalni uspeh.

Avtor: Leandro Alegsa

Wasting Light je sedmi studijski album ameriške rock skupine Foo Fighters. Izšel je 12. aprila 2011 pri založbah Roswell in RCA Records. To je bil prvi album skupine Foo Fighters, na katerem je od albuma The Colour and the Shape (1997) kot član igral kitarist Pat Smear; na albumu Echoes, Silence, Patience & Grace (2007) je nastopil le kot gost.

Snemanje in produkcija

Skupina se je pri snemanju odločila, da ne bo uporabljala digitalnega snemanja, saj je želela ujeti bolj surov in organski zvok, podoben njihovim zgodnjim izdajam. Album je bil posnet v garaži Dava Grohla, glavnega pevca in kitarista skupine, v mestu Encino v Kaliforniji. V celoti so uporabili analogno opremo — snemanje na trak in vintage studijske naprave — zato je bila priprava pesmi pred snemanjem ključna: skupina je tri tedne intenzivno vadila, ker analogni postopek ne dopušča enostavnih popravkov po snemanju.

Produciral je Butch Vig, s katerim je Dave Grohl že sodeloval pri projektu Nirvana in pri snemanju albuma Nevermind (1991–1992). Poleg osnovne postave so na albumu sodelovali tudi gostujoči glasbeniki, med njimi Bob Mould, Krist Novoselic, Jessy Greene, Rami Jaffee in Fee Waybill, ki so prispevali dodatne vokale, klaviature ali strunske vložke.

Izdaja, singli in promocija

Z albuma je bilo izdanih šest singlov. Med najbolj prepoznavnimi so "Rope", "Walk", "White Limo", "Bridge Burning" in "These Days". Singel "Rope" je postal še posebej uspešen in se uvrstil na prvo mesto Billboardove lestvice Rock Songs. Za promocijo albuma so Foo Fighters izvedli serijo koncertov in nastopov na televiziji ter velik svetovni turnejo, ki je vključevala tako festivalske kot dvoranske nastope.

Sprejem, prodaja in nagrade

Album Wasting Light je prejel večinoma pozitivne ocene kritikov, ki so posebej izpostavili kakovost produkcije in pisanje pesmi. Dosegel je komercialni uspeh — uvrstil se je na prvo mesto lestvic albumov v dvanajstih državah in je debitiral na vrhu Billboard lestvice albumov v ZDA. Kritiki so pohvalili tudi energijo in surovost zvoka, ki je bila posledica odločitve za analogno snemanje.

Leta 2012 je album Wasting Light prejel štiri nagrade grammy, vključno z nagrado za najboljši rock album. Poleg tega so posamezne pesmi z albuma prejele nominacije in priznanja v različnih kategorijah, kar je potrdilo umetniški in komercialni pomen izida.

Vpliv in turneja

Po izidu so Foo Fighters z albumom nadaljevali dolgoletno kariero in okrepili svoj položaj ene vodilnih rock skupin svoje generacije. Turneja za album Wasting Light je privedla skupino na velike prizorišča po Severni Ameriki, Evropi in drugod po svetu, kjer so pogosto izvajali nove skladbe skupaj s svojimi največjimi hiti. Album je tudi vplival na razprave o tem, kako pristop k snemanju (analogno proti digitalnemu) vpliva na zvok sodobnih rock izdaj.

Gostujoči glasbeniki in sodelavci

  • Bob Mould – dodatni deli
  • Krist Novoselic – gostujoče sodelovanje
  • Jessy Greene – violina/viola
  • Rami Jaffee – klaviature
  • Fee Waybill – dodatni vokali
  • Butch Vig – producent

Album Wasting Light velja za eno od pomembnejših izdaj Foo Fighters v njihovem opusu zaradi kombinacije klasičnega rock pristopa, premišljene produkcije in uspešne integracije gostujočih glasbenikov v zvok skupine.

Ozadje

Po koncu koncertne turneje Echoes, Silence, Patience & Grace leta 2008 je skupina Foo Fighters odšla v Grandmaster Recorders v Hollywoodu v Kaliforniji, kjer je posnela 14 pesmi. Želeli so jih izdati hitro, brez oglaševanja ali promocije. Nato so si premislili in si namesto tega vzeli premor. Izšle so tri od teh pesmi: "Wheels", "Word Forward" in "Rope". Prvi dve sta izšli kot del albuma Greatest Hits, "Rope" pa je bila izdana na albumu Wasting Light. "Wheels" in "Word Forward" je produciral Butch Vig, zaradi česar se je Dave Grohl odločil, da bo z njim sodeloval pri snemanju novega albuma. Grohl je z Vigom sodeloval že v času, ko je bil v skupini Nirvana, pri snemanju albuma Nevermind.

Dave Grohl je idejo o novem albumu dobil leta 2010, ko je s skupino Them Crooked Vultures gostoval v Avstraliji. Želel je posneti dokumentarni film o nastajanju albuma. Prav tako ga ni želel posneti v dragem studiu z novo opremo, temveč je želel uporabiti enako opremo, kot jo je uporabljal v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Pozneje je tudi dejal, da ni želel, da bi bil to najboljši album, ki so ga posneli, ampak je želel, da bi bil tisti, po katerem jih bodo ljudje najbolje poznali. Dejal je, da bi bil podoben albumu Back in Black za Amy Winehouse ali The Black Album za Metallico. To je bil tudi prvi album, na katerem je sodeloval kitarist Pat Smear. Smear je skupino zapustil po albumu The Colour and the Shape leta 1997.

Album Wasting Light je bil posnet v garaži Dava Grohla na njegovem domu v Encinu v Kaliforniji. Drugi albumi skupine Foo Fighters so bili posneti v studiu 606, ki ga je zgradila skupina. Grohl je dejal, da je "želel snemati plošče tako, kot smo jih snemali včasih", namesto da bi jih snemal v novem studiu z novo opremo.

Album je bil narejen izključno z analogno opremo. Digitalna oprema je bila uporabljena šele po izidu albuma. Grohl je to storil, ker je menil, da digitalno snemanje "uhaja izpod nadzora". Dejal je tudi, da je ob poslušanju nove glasbe slišal le bobnarske avtomate. Ni mu bila všeč zamisel, da ne bi uporabljal pravih glasbil.

Ko je producent Butch Vig slišal, da želi skupina uporabljati analogno opremo, je mislil, da se šalijo. Vig je nato dejal, da bo morala skupina igrati zelo dobro. Napak na analognem traku namreč ni mogoče popraviti. Skupina je nato tri tedne vadila v Studiu 606 in izbrala pesmi, ki jih bo uporabila na albumu. Začeli so s 40 pesmimi, ki so jih imeli, in jih izbrali štirinajst.

Snemanje

Grohlova garaža je imela mikrofone in zvočne pregrade na vratih garaže in za bobni. Pod bobni je bila tudi preproga. To je preprečilo uhajanje zvoka iz garaže. Majhna soba poleg kabineta je bila uporabljena kot prostor za snemanje vokalov. Na zadnjem dvorišču je bil postavljen šotor za nadzorno sobo. V garaži sta bili postavljeni dve kameri, ki sta bili povezani s televizorjem v šotoru, tako da se je skupina lahko pogovarjala s producentom v šotoru. Za snemanje albuma Wasting Light je bila uporabljena ista oprema, ki je bila uporabljena za snemanje albumov There Is Nothing Left to Lose in One by One v Grohlovi hiši v Alexandrii v Virginiji.

Seznam skladb

Vse pesmi so napisali in napisali Dave Grohl, Taylor Hawkins, Nate Mendel, Chris Shiflett in Pat Smear.

Ne.

Naslov

Dolžina

1.

"Goreči most" 

4:46

2.

"Vrv" 

4:19

3.

"Draga Rosemary" 

4:26

4.

"Bela limuzina" 

3:22

5.

"Arlandria" 

4:28

6.

"Te dni" 

4:58

7.

"Nazaj in naprej" 

3:52

8.

"Vprašanje časa" 

4:36

9.

"Miss the Misery" 

4:33

10.

"Moral bi vedeti" 

4:15

11.

"Hoja" 

4:16

Skupna dolžina:

47:54

Japonska bonus skladba

Ne.

Naslov

Dolžina

12.

"Bolje" 

4:12

Skupna dolžina:

52:06

 

iTunes in Best Buy Deluxe izdaja

Ne.

Naslov

Dolžina

12.

"Rope" (Deadmau5 Remix)

5:52

13.

"Bolje" 

4:12

14.

"White Limo" (videoposnetek)

3:35

15.

"Walk" (v živo v Roxyju) (videoposnetek)

4:23

Skupna dolžina:

65:56

Osebje

Foo Fighters

  • Dave Grohl - glavni vokal, ritem kitara, vodilna kitara v skladbi "White Limo"
  • Pat Smear - ritem kitara, glavna kitara, baritonska kitara
  • Nate Mendel - bas kitara
  • Taylor Hawkins - bobni, spremljevalni vokal, tolkala
  • Chris Shiflett - vodilna kitara, spremljevalni vokal, tenorska kitara, ritem kitara v "White Limo"

Dodatni glasbeniki

  • Bob Mould - kitara in spremljevalni vokal pri pesmi Dear Rosemary, spremljevalni vokal pri pesmi I Should Have Known
  • Krist Novoselic - bas kitara in harmonika v skladbi "I Should Have Known"
  • Rami Jaffee - klaviature v skladbah Bridge Burning in Rope, mellotron v skladbi I Should Have Known, orgle v skladbah Walk in Dear Rosemary
  • Jessy Greene - violina v skladbi "I Should Have Known"
  • Fee Waybill - spremljevalni vokal pri skladbi "Miss the Misery"
  • Butch Vig - tolkala pri "Back & Forth", produkcija
  • Drew Hester - tolkala v skladbi "Arlandria", skriti udarec kravjega zvonca v skladbi "Rope"

Proizvodnja

  • Alan Moulder - mešanje
  • Joe LaPorta - mastering
  • Emily Lazar - mastering
  • James Brown - inženir

Umetniška dela

  • Morning Breath Inc. - umetniško vodenje in oblikovanje
  • Steve Gullick - fotografija

Vprašanja in odgovori

V: Kako se imenuje sedmi studijski album skupine Foo Fighters?


O: Sedmi studijski album skupine Foo Fighters se imenuje Wasting Light.

V: Kdo je produciral album?


O: Album je produciral Butch Vig.

V: Kje je bil album posnet?


O: Album je bil posnet v garaži Dava Grohla v Encinu v Kaliforniji.

V: Kako so ga posneli?


O: Posneli so ga samo z analogno opremo.

V: Kdo so bili nekateri od gostov, ki so igrali na albumu?


O: Na albumu so igrali Bob Mould, Krist Novoselic, Jessy Greene, Rami Jaffee in Fee Waybill.

V: Na kateri lestvici je album Rope zasedel prvo mesto?



O: Album Rope se je takoj uvrstil na prvo mesto Billboardove lestvice Rock Songs.

V: Koliko nagrad grammy je skupina Wasting Light prejela leta 2012?


O: Leta 2012 je skupina Wasting Light prejela štiri nagrade grammy.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3