Wasting Light je sedmi studijski album ameriške rock skupine Foo Fighters. Izšel je 12. aprila 2011 pri založbah Roswell in RCA Records. To je bil prvi album skupine Foo Fighters, na katerem je od albuma The Colour and the Shape (1997) kot član igral kitarist Pat Smear; na albumu Echoes, Silence, Patience & Grace (2007) je nastopil le kot gost.
Snemanje in produkcija
Skupina se je pri snemanju odločila, da ne bo uporabljala digitalnega snemanja, saj je želela ujeti bolj surov in organski zvok, podoben njihovim zgodnjim izdajam. Album je bil posnet v garaži Dava Grohla, glavnega pevca in kitarista skupine, v mestu Encino v Kaliforniji. V celoti so uporabili analogno opremo — snemanje na trak in vintage studijske naprave — zato je bila priprava pesmi pred snemanjem ključna: skupina je tri tedne intenzivno vadila, ker analogni postopek ne dopušča enostavnih popravkov po snemanju.
Produciral je Butch Vig, s katerim je Dave Grohl že sodeloval pri projektu Nirvana in pri snemanju albuma Nevermind (1991–1992). Poleg osnovne postave so na albumu sodelovali tudi gostujoči glasbeniki, med njimi Bob Mould, Krist Novoselic, Jessy Greene, Rami Jaffee in Fee Waybill, ki so prispevali dodatne vokale, klaviature ali strunske vložke.
Izdaja, singli in promocija
Z albuma je bilo izdanih šest singlov. Med najbolj prepoznavnimi so "Rope", "Walk", "White Limo", "Bridge Burning" in "These Days". Singel "Rope" je postal še posebej uspešen in se uvrstil na prvo mesto Billboardove lestvice Rock Songs. Za promocijo albuma so Foo Fighters izvedli serijo koncertov in nastopov na televiziji ter velik svetovni turnejo, ki je vključevala tako festivalske kot dvoranske nastope.
Sprejem, prodaja in nagrade
Album Wasting Light je prejel večinoma pozitivne ocene kritikov, ki so posebej izpostavili kakovost produkcije in pisanje pesmi. Dosegel je komercialni uspeh — uvrstil se je na prvo mesto lestvic albumov v dvanajstih državah in je debitiral na vrhu Billboard lestvice albumov v ZDA. Kritiki so pohvalili tudi energijo in surovost zvoka, ki je bila posledica odločitve za analogno snemanje.
Leta 2012 je album Wasting Light prejel štiri nagrade grammy, vključno z nagrado za najboljši rock album. Poleg tega so posamezne pesmi z albuma prejele nominacije in priznanja v različnih kategorijah, kar je potrdilo umetniški in komercialni pomen izida.
Vpliv in turneja
Po izidu so Foo Fighters z albumom nadaljevali dolgoletno kariero in okrepili svoj položaj ene vodilnih rock skupin svoje generacije. Turneja za album Wasting Light je privedla skupino na velike prizorišča po Severni Ameriki, Evropi in drugod po svetu, kjer so pogosto izvajali nove skladbe skupaj s svojimi največjimi hiti. Album je tudi vplival na razprave o tem, kako pristop k snemanju (analogno proti digitalnemu) vpliva na zvok sodobnih rock izdaj.
Gostujoči glasbeniki in sodelavci
- Bob Mould – dodatni deli
- Krist Novoselic – gostujoče sodelovanje
- Jessy Greene – violina/viola
- Rami Jaffee – klaviature
- Fee Waybill – dodatni vokali
- Butch Vig – producent
Album Wasting Light velja za eno od pomembnejših izdaj Foo Fighters v njihovem opusu zaradi kombinacije klasičnega rock pristopa, premišljene produkcije in uspešne integracije gostujočih glasbenikov v zvok skupine.