Čevapčiči (čevapi) — izvor, vrste in regionalne različice
Ćevapčići (množinska oblika Ćevapčić) ali Ćevapi (izgovori se [ʨɛ'va:pi]) so mesna klobasa brez kože, narejena iz drobno mletega mesa in začimb. Prvotno so jih pripravljali na Balkanu. Najbolj znana izvorna različica prihaja iz sarajevske Bosne, jed pa je razširjena po državah nekdanje Jugoslavije, na Češkem, v Severni Makedoniji ter v italijanskih pokrajinah Trst in Gorica. Ćevapčiči se pogosto postrežejo na krožniku ali v ploščatem kruhu (lepinja ali somun) in jim običajno dodamo sesekljano čebulo, kislo smetano, kajmak, ajvar, skuto in druge omake.
Osnovne sestavine in priprava
Klasični recepti za ćevape temeljijo na kombinaciji mletega govejega in svinjskega mesa, ki je skupaj zmleto, začinjeno s soljo, poprom in včasih z dodatkom česna ali rdeče paprike. Meso se ročno ali strojno pregnete, oblikuje v krajše svaljke (čevape) in nato peče na žaru — tradicionalno na žarečem oglju pod žarom, kar daje značilen dimljen okus.
Regionalne različice
Albanska različica: Albanski Qebapa/Qofte iz Tirane so običajno narejeni iz enakih delov govejega in svinjskega mesa, ki se skupaj zmleti, začini, speče na žaru in postreže s krompirčkom in sveže mleto čebulo, pogosto skupaj s kislo smetano in drugimi začimbami. Pogosto jih ponudijo tudi v tankem zavitku ali lepinji, podobnem turškemu piti.
Srbske in beograjske različice: V določenih delih Srbije se uporabljata izraza ćevapčići in ćevapi, medtem ko je v Beogradu tradicionalno pogosta oblika imenovanja ćevapčići. Leskovaški čevapi so znani po tem, da so daljši (10–12 cm) kot bosanski (5–8 cm). Recept iz Leskovca je v 19. stoletju postal priljubljen v Beogradu v, od koder se je jed razširila po vsej Jugoslaviji, v Evropi in celo v Združenih državah Amerike. Za peko je značilno predvsem pečenje na žaru.
Bosanska različica: Bosanski ćevapi iz okrožja Baščaršija v Sarajevu in iz Banja Luke sodijo med najbolj znane. Travnik in Tuzla sta znana po različicah iz govejega mesa, ki so pogosto preprosto začinjene in nežno dušene ali surove zapečene na žaru. V Banja Luki so priljubljeni tudi zvitki ćevapov (običajno štirje) povezani skupaj. Bosanski recepti pogosto uporabljajo dve vrsti mletega govejega mesa, ki se ročno zmešata in oblikujeta z lijakom pred peko.
Severna Makedonija: Makedonski ḱebapi (ќебапи) so običajno narejeni iz mešanice govejega in svinjskega mesa; porcija vsebuje 5 do 10 kosov in se postreže z belim kruhom, mleto rdečo papriko, soljo in čebulo.
Romunija: V Romuniji se podobna jed imenuje mititei (ali mici) in ima svoje lokalne začimbe in načine priprave, a po konceptu spominja na ćevapčiče.
Češka in Slovaška: Na Češkem/Slovaškem jih pogosto postrežejo z gorčico, surovo čebulo in kuhanim ali pečenim krompirjem.
Postrežba in priljubljene kombinacije
Najpogostejša postrežba je v lepinji ali na krožniku s prilogami, kot so pečen krompir, solata, ali pa začinjene omake (ajvar, kisla smetana, kajmak). V gostilnah in pri ulično-prodajanih variacijah je značilna tudi ponudba s svežo sesekljano čebulo in rdečo papriko. Tradicionalno pečenje na oglju daje jedi značilen dimljen in rahlo karameliziran rob, kar je pogosto merilo kakovosti ćevapčičev.
Razširjenost in kulturni pomen
Ćevapčiči so postali simbol balkanske ulično-gastronomske kulture in veljajo za priljubljeno jed tako doma kot v restavracijah po vsej regiji. Različne krajevne različice pričajo o dolgi kulinarični izmenjavi v regiji, ki se kaže v majhnih razlikah v dolžini, sestavi mesa in začimbah. Zaradi preprostosti priprave in izrazitega okusa so priljubljeni tudi pri sodobnih interpretacijah — ustvarjalci pogosto eksperimentirajo z različnimi vrstami mesa, dodatki in pripravo na žaru ali v pečici.
Ne glede na ime ali manjše lokalne razlike ostaja bistvo enako: dobro pripravljen ćevap ali čevapčič naj bo sočen, enakomerno začinjen in pečen tako, da zadrži notranjo sočnost ter dobi prijeten žarov okus.
· 
Mujo's Ćevapi v Banja Luki
· 
Mujo's Ćevapi
· 
Ćevapčići s krompirčkom v Črni gori
makedonsko Ćevapčići
Etimologija
Beseda izhaja iz arabskega kebab, včasih z južnoslovansko pomanjševalno končnico -čići (srbsko: Ћевапчићи/Ћевапи, ćevapčići/ćevapi; makedonsko: Ќебапи, ḱebapi; slovensko: čevapčiči, hrvaško, bosansko: ćevapčići/ćevapi; češko: Čevapčiči/čevabčiči). Za več informacij o zgodovini te besede glej etimološko poglavje okebabu.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je Ćevapčići?
O: Ćevapčići (množinska oblika Ćevapčić) ali Ćevapi (izgovori se [ʨɛ'va:pi]) je mesna klobasa brez kože, ki izvira z Balkana.
V: Kako se postrežejo Ćevapčići?
O: Ćevapčići se običajno postrežejo na krožniku ali v ploščatem kruhu (lepinja ali somun). Pogosto se doda sesekljana čebula, kisla smetana, kajmak, ajvar, skuta in podobne omake.
V: Kje lahko najdete Ćevapčići?
O: Ćevapčići lahko najdete v Bosni in Hercegovini ter drugih državah, ki so bile prej del Jugoslavije, kot so Češka, Bolgarija ter italijanski pokrajini Trst in Gorica.
V: Kakšen je tradicionalni način peke ćevapčićisa?
O: Tradicionalni način pečenja na žaru je uporaba žarečega oglja pod žarom.
V: Ali obstajajo regionalne različice te jedi?
O: Da, obstaja regionalna različica te jedi. Na primer makedonski kebapi/ќебапчиња iz Skopja so narejeni iz enakih delov govejega in svinjskega mesa, medtem ko so ć evapšć ić i po vzoru Leskovca običajno daljši od bosanskih ć evapšć ić i. V Romuniji se imenuje Mititeis, na Češkem/Slovaškem pa č evapšc͂ ic͂ i . Bolgarski ḱebapi (ќебапи) se pripravljajo tako iz svinjine kot govedine.
V: Ali je Mujo's Ć evaps͂ic͂ i znan?
O:Da, Mujo's Ć evaps͂ic͂ i iz Banja Luke je zelo znan po svojem edinstvenem receptu, ki je sestavljen iz več zvitkov, združenih skupaj, in ne iz posameznih kosov, kot to počne večina drugih receptov.
