Streljanje v mošeji v Christchurchu sta bila dva množična teroristična streljanja 15. marca 2019 v mošeji Al Noor in islamskem centru Linwood v Christchurchu na Novi Zelandiji med petkovo molitvijo. V streljanjih je strelec Brenton Tarrant ubil najmanj 51 ljudi, 49 drugih pa ranil. Predsednica vlade Jacinda Ardern je dogodek označila za teroristični napad.

Policija je tudi potrdila, da so našli več avtomobilov bomb, ki so jih uspešno onesposobili. To je bilo prvo množično streljanje na Novi Zelandiji po pokolu na Raurimu leta 1997.

Avstralec Brenton Tarrant je bil aretiran in obtožen umora. Tarrant je enega od napadov prenašal v živo na Facebooku v živo. Tarrant je marca 2020 priznal krivdo za umore in čaka na zaporno kazen.

Potek napada

Napad se je zgodil sredi dneva med petkovimi molitvami, ko so bile mošeje polne vernikov. Napadalec je ciljal zlasti obiskovalce mošej Al Noor in islamskega centra Linwood. Dogodek je bil deloma posnet in prenašan v živo, kar je dodatno šokiralo obiskovalce interneta in sprožilo obsežno preiskavo glede širjenja sovražnih vsebin na družbenih medijih.

Storilec in motiv

Storilec, Avstralec Brenton Tarrant, je imel skrajno desničarske in belskorasistične motive, kar je opisal v spletnem manifestu, ki ga je objavil pred napadom. Njegovo dejanje je bilo opredeljeno kot motivirano z ideologijo sovraštva do muslimanske skupnosti. Preiskave so pokazale tudi uporabo internetnih kanalov za radikalizacijo in širjenje propagande.

Reakcije oblasti in skupnosti

Predsednica vlade Jacinda Ardern je hitro obsodila napad in opisala dogodek kot "teroristični napad". Vlada je razglasila obdobje žalovanja, znižala zastave na pol drog in obljubila podporo prizadetim družinam ter muslimanski skupnosti. Lokalna in mednarodna skupnost je izrazila solidarnost z žrtvami — v Christchurchu in drugod so potekali shodi, molitve in zbiranja pomoči.

Ukrepi v zvezi z orožjem in spletnimi vsebinami

Po napadu je nova Zelandija v kratkem času sprejela ostrejše zakone o oboroževanju, vključno z banom na mnoge vrste polavtomatskega orožja in hitrim prevzemom shem za odkup prepovedanega orožja. Hkrati je napad sprožil globalne razprave o odgovornosti tehnoloških podjetij za odstranjevanje sovražnih in terorističnih vsebin; nova Zelandija je skupaj z drugimi državami sprožila pobude za zmanjšanje razširjanja takšnih vsebin na spletu.

Sodni postopek in kazen

Storilec je bil aretiran na kraju dogodka in pozneje obtožen umora ter drugih kaznivih dejanj. V marcu 2020 je priznal krivdo za umore in druga kazniva dejanja. Sodišče mu je kasneje izreklo najstrožjo kazen, vključno z dosmrtno zaporno kaznijo brez možnosti pogojnega izpusta — to je bila ena najstrožjih kazni v zgodovini sodnega sistema Nove Zelandije.

Posledice za žrtve in dolgotrajna podpora

Številni preživeli in družine žrtev so utrpeli fizične in psihične posledice, zato so oblasti ter nevladne organizacije vzpostavile programe za dolgoročno psihološko, pravno in finančno podporo. Pomemben del okrevanja je bila tudi aktivna vloga islamske skupnosti pri povezovanju z drugimi prebivalci in vladnimi strukturami ter prizadevanja za spodbujanje medkulturnega dialoga in varnosti verskih skupnosti.

Spomin in pomen

Napad v Christchurchu je vnovič opozoril na nevarnosti skrajnih ideologij, enako pa tudi na pomen hitro ukrepajočih politik glede orožja in nadzora spletnih vsebin. V mestu in širše potekajo spominske prireditve, urejajo se spominski projekti, med drugim tudi stalni spominski objekti v čast žrtvam. Dogodek je postal simbol potrebe po solidarnosti, preprečevanju sovraštva in zaščiti manjšin v sodobnih družbah.

Opomba: Informacije v članku povzemajo javno dostopne vire o dogodku. Če želite, lahko dodam natančen časovni potek dogodka, seznam žrtev (če je primeren) ali več podrobnosti o sprejetih zakonodajnih spremembah.