Pandemija COVID-19 se je v Avstraliji začela 25. januarja 2020 v Viktoriji. Moški, ki se je vrnil iz Wuhana na Kitajskem, je bil pozitiven na SARS-CoV-2.

Avstralska vlada je 20. marca vsem nerezidentom prepovedala vstop v državo. Dne 21. marca so bila uvedena pravila o socialni distanci. Vlade zveznih držav so zaprle "nebistvene" storitve. To je vključevalo kraje za družabna srečanja, kot so hoteli in klubi, ne pa tudi podjetij, kot so gradbeništvo, proizvodnja in številne trgovine na drobno.

Število novih primerov je strmo naraščalo in 22. marca doseglo približno 350 na dan. Število je ostalo okoli 350, nato pa je v začetku aprila začelo upadati. Konec aprila je bilo manj kot 20 primerov na dan. Do 19. maja 2020 je bilo v Avstraliji 7 068 primerov in 99 smrti.

Časovnica ključnih dogodkov

  • Januar–marec 2020: prvi primer v Viktoriji; hitro sledi širjenje testiranja in sledenja stikom. 20. marec: zaprtje zunanjih meja za nerezidente in nesevernje. 21. marec: uvedba fizičnega distanciranja ter omejitev zbiranj.
  • April–maj 2020: val se zatre; dnevno število primerov pade pod 20. Države in ozemlja postopno rahljajo omejitve z načrti v treh stopnjah.
  • Junij–oktober 2020 (drugi val v Viktoriji): uhajanje virusa iz hotelske karantene sproži obsežen izbruh v Melbourneu. Uvedeni so Stage 4 ukrepi: policijska ura, omejitev gibanja (npr. 5 km), zaprtje nenujnih dejavnosti ter obvezne maske. Vrhunec preseže 700 primerov dnevno; do konca oktobra doseženo večtedensko obdobje brez lokalnega prenosa.
  • December 2020: lokalni izbruh v severnih plažah Sydneya; kratkotrajne notranje mejne kontrole ter ciljno usmerjene omejitve.
  • 2021 – cepljenje in val različice Delta: februar se začne cepljenje (prednost imajo zdravstveni delavci in karantenski kader). Spomladi omejitve uporabe posameznih cepiv zaradi redkih neželenih učinkov spremenijo strategijo; dobave se stabilizirajo v drugi polovici leta. Od junija 2021 izbruh Delte v Sydneyju sproži dolgotrajne zapore v NSW, Viktoriji in ACT. Države sledijo nacionalnemu načrtu odpiranja z mejnikoma 70 % in 80 % cepljenosti odraslih.
  • November 2021: ponovno odpiranje mednarodnih meja za državljane in stalne prebivalce; postopno odpravljanje hotelske karantene za cepljene.
  • December 2021–2022 – Omikron: zelo nalezljive podrazličice povzročijo rekordno število primerov. Prehod na večje uporabo hitrih antigenskih testov (RAT), okrepitev bolnišničnih zmogljivosti in kampanja poživitvenih odmerkov.
  • 2022–2023: življenje z virusom ob ciljno usmerjenih ukrepih (maske in izolacija v visokorizičnih okoljih, prihodnje kampanje cepljenja). Od februarja 2022 je vstop ponovno omogočen večini cepljenih tujcev; večina notranjih omejitev se postopno odpravi.

Glavni ukrepi javnega zdravja

  • Mejne omejitve in karantena: 14-dnevna hotelska karantena za prihodnike v večini leta 2020–2021; posebna karantenska središča (npr. v Severnem teritoriju). Notranje meje med državami so se odpirale in zapirale glede na epidemiološko sliko.
  • Zaprtja (lockdowni) in maske: kratka, ciljno usmerjena zaprtja izbruhov; v Viktoriji 2020 najstrožji paket ukrepov v državi. Uporaba mask najprej v žariščih, nato širše v zaprtih prostorih.
  • Testiranje in sledenje stikom: razširitev PCR zmogljivosti, uvedba RAT, QR-prijave ob vstopu v prostore in obsežne ekipe epidemiologov. Aplikacija za sledenje (Bluetooth) je imela omejen dodaten učinek v primerjavi z ročnim sledenjem.
  • Šole in delo: obdobja učenja na daljavo, zlasti v Viktoriji 2020 in v času Delte 2021; spodbujanje dela od doma ter COVID-varni protokoli na delovnih mestih.
  • Ekonomika in socialna varnost: obsežni podporni paketi (npr. subvencije plač, dodatki za brezposelne, nepovratna sredstva za MSP, moratoriji na deložacije), pomoč prizadetim sektorjem (turizem, umetnost, gostinstvo) ter programi duševnega zdravja.
  • Cepljenje: najprej zdravstveni in ogroženi, nato splošna populacija; prilagoditve priporočil po starosti. Do 2022 je bilo cepljenih velik delež odraslih z dvema odmerkoma, z nadaljnjimi poživitvenimi odmerki za bolj ranljive skupine.

Statistika in trendi

  • Prvi val 2020: hitro zamejevanje; do konca aprila manj kot 20 primerov dnevno; smrtnost razmeroma nizka v primerjavi s številnimi državami OECD. Do 19. maja 2020 je bilo skupaj 7 068 primerov in 99 smrti.
  • Drugi val 2020 (Viktorija): najvišja obremenitev zdravstvenega sistema v prvem letu pandemije; skupaj do konca 2020 približno okoli 900 smrti, večinoma povezanih z izbruhi v domovih za ostarele v Viktoriji.
  • Delta 2021: višje številke primerov in hospitalizacij, a naraščajoča precepljenost zmanjša delež hudih potekov pri starejših in ranljivih.
  • Omikron 2022–2023: rekordni dnevni primeri in ponovni valovi, a z nižjo povprečno resnostjo bolezni na primer zaradi imunske zaščite. Kljub temu se kumulativno število hospitalizacij in smrti poveča, zlasti v zimskih mesecih.

Vpliv po državah in ozemljih

  • Viktorija: najtežji drugi val 2020 in več zaporednih zapor 2021; po strogih ukrepih doseženo dolgotrajno obdobje brez lokalnega prenosa.
  • Novi Južni Wales: močnejše obvladovanje izbruhov 2020, nato obsežen val Delte 2021 in zgodnje odprtje po doseženih ciljih cepljenja.
  • Zahodna Avstralija, Tasmanija, Severni teritorij: stroge notranje meje dolgo preprečevale večji prenos; večji valovi šele po ponovnem odprtju 2022.
  • Queensland in Južna Avstralija: dolga obdobja nizkih števil, nato porast s prihodom Omikrona.

Dolgotrajni učinki in nauki

  • Pripravljenost in koordinacija: zgodnje zaprtje meja, centralna vloga zveznih smernic in pristojnosti držav, okrepljene zaloge zaščitne opreme ter izboljšani načrti za karanteno.
  • Neenakosti: nesorazmerni vpliv na delavce v storitvah, migrante, začasne delavce in prebivalce domov za ostarele; potreba po ciljanem komuniciranju in podpori skupnostim.
  • Zdravje in dobrobit: porast potreb na področju duševnega zdravja, pospešena digitalizacija storitev (telemedicina), trajne spremembe pri delu in učenju.