Cromwellova kampanja na Irskem (1649–1653) – osvajanje in posledice

Med vojnami med kraljestvi so sile angleškega parlamenta med letoma 1649 in 1653 osvojile Irsko. Te sile je vodil Oliver Cromwell. Dogodek je znan kot Cromwellova osvojitev Irske ali Cromwellova vojna na Irskem. Cromwell je avgusta 1649 v imenu angleškega parlamenta Rump vdrl na Irsko s svojo vojsko novega modela. Njegova kampanja je bila hitra in nasilna ter je zajela več pomembnih mest in utrdb po vsej državi.

Ozadje

Po irskem uporu leta 1641 je večina Irske prešla pod nadzor Irske katoliške konfederacije. Po izvršenju kralja Karla I. januarja 1649 so se nekateri člani konfederacije zbližali in sklepali premirja ali celo zavezništva z angleškimi rojalisti, kar je okrepilo odpor proti parlamentarcem, ki so že bili zmagovalci v angleški državljanski vojni. V takšnem političnem in verskem razdeljenju je Cromwell videl nujnost hitrega vojaškega posega, s katerim bi parlament utrdil oblast, kaznoval tiste, ki so se mu upirali, in zagotovil gospodarski nadzor.

Potek kampanje (1649–1653)

Cromwell je avgusta 1649 pristal pri Dublinu in takoj začel oblegati ključno opozicijsko utrdbo Drogheda. Napad na Droghedo (september 1649) in kasneje na Wexford (oktober 1649) sta zaznamovana s poboji branilcev in civilistov, kar je prispevalo k ugledu parlamentarne vojske kot neusmiljene sile. V naslednjih letih so se boji razširili po Munsterju, Leinsterju, Connachtu in Ulsterju. Po Cromwellovem odhodu nazaj v Anglijo ga je vodenje kampanje nadomestil Henry Ireton in drugi poveljniki, ki so nato izpeljali obsežnejše operacije in utrdili nadzor nad celotno državo.

• Septembra 1649: obleganje in zavzetje Droghede — silno nasilje ob vdorih v mesto.
• Oktober 1649: zavzetje Wexforda — tudi tu so poročali o množičnih žrtvah med branilci in ujetniki.
• 1649–1651: postopno zavzemanje mest in podeželja, upor in partizansko nasprotovanje (znano tudi kot torystvo) se je nadaljevalo.
• Do maja 1652 je parlamentarna vojska premagala koalicijo konfederacije in rojalistov, kar je formalno končalo irsko konfederacijsko vojno (imenovano tudi enajstletna vojna), čeprav se je partizanska vojna v nekaterih predelih nadaljevala še eno leto.

Zakonodaja, naselitve in izgon

Po vojaški zasedbi je parlament uvedel zakonodajne in upravne ukrepe za prevzem zemlje in kaznovanje tistih, ki so se zoperstavili parlamentarcem. Za izvršenec je bil med drugim sprejet Act for the Settlement of Ireland (1652), ki je določal obsežno konfiskacijo zemljišč, razporeditev zemljišč med vojsko in upnike ter prisilne premestitve prebivalstva. Velik del katoliške galske elita je izgubil svojo zemljo, veliko zemljišč je bilo razdeljenih med protestantske naseljence in vojaške upnike. Hkrati so oblasti deportirale kot najemne delavce tudi tisoče Ircev v kolonije (Barbados in druge predele), kjer so služili kot pogodbeni delavci.

Posledice za prebivalstvo

Parlamentarna osvojitev je bila kruta in posledice za irsko prebivalstvo so bile hude. Poleg neposrednih vojaških žrtev so vojna, izgon, konfiskacije in prekinitev oskrbovalnih poti povzročili lakoto, ki se je v nekaterih predelih še poslabšala zaradi izbruha bubonske kuge. Zaradi kombinacije bojev, lakote, bolezni in deportacij so ocene zmanjšanja števila prebivalstva zelo različne; v literaturi se pojavljajo številke, ki se gibljejo od približno 15 % do znatno večjih deležev (v nekaterih interpretacijah celo do 80 % ali več) — razpon izhaja iz različnih metodologij, časovnih obdobij in virov. Nekatere študije merijo izgubo prebivalstva samo med letoma osvajanja (1649–1652), druge vključujejo upad do leta 1653 ali daljše obdobje, vključno z življenjskimi razmerami v naslednjem desetletju.

Spori in zgodovinopisje

Cromwellova kampanja je v irskem kolektivnem spominu ostala kot ena najbolj sporno ocenjenih obdobij. O tem, v kolikšni meri je bil Cromwell, ki je neposredno poveljeval v prvem letu kampanje, odgovoren za grozodejstva, se razpravlja še danes. Nekateri zgodovinarji zagovarjajo stališče, da so bila njegova dejanja — še posebej stroga ravnanja ob zavzetjih utrdb — v skladu s takratnimi vojnimi običaji in z vojaško logiko, ki je težila k hitremu prekinitvi odpora. Drugi poudarjajo, da so bila dejanja namerna represija in da so imela dolgoročne posledice za demografsko, versko in socialno strukturo Irske.

V historiografiji so prisotne tudi razprave o izkrivljanju dogodkov v kasnejši propagandi (na irski in angleški strani) ter o politični uporabi spomina na dogodke v 19. in 20. stoletju. V sodobnih ocenah se skuša upoštevati kombinacija bogatih arhivskih virov, demografskih analiz in arheoloških podatkov, vendar ostajajo natančne številke in interpretacije predmet znanstvenih nesoglasij.

Zaključek

Cromwellova kampanja na Irskem (1649–1653) je bila ključna prelomnica, ki je za vedno preoblikovala odnos med Anglijo in Irsko. Kampanja je prinesla hitro vojaško zmago parlamentarcev, obsežno konfiskacijo zemlje, prisilne naselitve in velike človeške stiske. Njene politične, socialne in demografske posledice so se poznale še desetletja, spomin nanjo pa ostaja močno čustveno nabit in zgodovinsko kontroverzen.

Vprašanja in odgovori

V: Kateri dogodek je znan kot Cromwellova osvojitev Irske?

V: Kdo je vodil te sile?

V: Zakaj je Cromwell napadel Irsko?

V: Koliko časa so potrebovali, da so osvojili Irsko?

V: Katere ukrepe so sprejeli proti rimskim katoličanom?

V: Kako hud je bil vpliv na irsko prebivalstvo?

Išči po črki