Kolosalni lignji (Mesonychoteuthis hamiltoni) — največji lignji na svetu

Odkrijte kolosalne lignje (Mesonychoteuthis hamiltoni) — največje lignje na svetu: ogromna oči, bioluminiscenca, globinske navade in redke ugotovitve iz Južnega oceana.

Kolosalni lignji Mesonychoteuthis hamiltoni so po trenutnem znanju največji lignji po masi in eden največjih glavonožcev na svetu; dolžine pogosto navajajo do 9–10 metrov (30–33 čevljev), čeprav so natančne številke negotove in se razlikujejo glede na način merjenja (skupna dolžina nasproti dolžini trupa). To je vrsta edinstvena tako po velikosti kot po zgradbi in v taksonomiji – pripada samosvoji rodu Mesonychoteuthis in družini, ki jo loči od drugih lignjev.

Videz in anatomija

Kolosalni lignji imajo kratko, gobasto telo rdečkasto-rjave barve in robusten kljun, ki je primeren za trganje plena. Na konicah daljših lovk imajo močne lovilne palice z vrtljivimi kljukicami, kar je redkost med lignji in omogoča trdno prijemanje velikih plena. V telesu vsebujejo amonijev klorid, kar jim pomaga pri plovnosti (zmanjšanje gostote telesa), a istočasno pomeni, da meso ni prijetnega okusa za človeka.

Oko kolosalnega lignja je izjemno: izmerjeno je bilo oko s premerom 27 cm, leča pa 12 cm — to so bile vrednosti za delno razpadli primerek; med življenjem naj bi bilo oko verjetno veliko med 30 in 40 cm (12–16 palcev), zaradi česar gre za največje znano oko v živalskem svetu. Velike oči so prilagoditev na vsako svetlobo pri velikih globinah in omogočajo zaznavanje šibke bioluminiscence ali obrisov plenilcev in plena.

Habitat in razširjenost

Kolosalni lignji živijo v hladnih vodah Južnega oceana, običajno na globinah do okoli 2000 m. Ker naseljujejo velike globine in oddaljena območja okoli Antarktike, je naše znanje o njih omejeno in temelji na redkih ulovih, ostankih v želodcih plenilcev in občasnih opažanjih z ROV-i (daljinsko vodenimi podmornicami).

Prehrana in vedenje

Menijo, da se kolosalni lignji prehranjujejo z raznovrstnim plenom v globinah, vključno z manjšo zooplanktono, kot so chaetognatha, velikimi ribe, kot je patagonska zobata riba, in drugimi lignji — tudi drugimi velikimi vrstami. Nekateri znanstveniki domnevajo, da se pri lovu lahko zanašajo na bioluminiscenco (lastno ali plena), čeprav so omenjene funkcije pri tej vrsti še predmet raziskav.

Analize in modelne ocene kažejo, da ima kolosalni lignj razmeroma počasen metabolizem ter da naj bi dnevno potreboval razmeroma malo hrane (ocena okoli ~30 g plena na dan kot povprečje pri odraslih posameznikih v določenih modelih). To podpira hipotezo, da je bolj ambush plenilec oziroma plenilec iz zasede, ki se ne giblje hitro in velike oči raje uporablja za zaznavo pristopajočih plenilcev kot za dolgotrajen aktivni lov.

Sovražniki in ekološka vloga

Kolosalni lignji so pomemben del živalskega spleta Južnega oceana. Njihovi glavni plenilci so veliki kiti — predvsem sperm whales (spermowati kiti) — kjer so delci kolosalnih lignjev pogosto najdeni v želodcih kot dokaz uživanja. Poleg kitov lahko lignje lovijo tudi veliki ribi, morda antigonski morski sesalci in drugi globokomorski plenilci. Hranijo se z večjim številom vrst in predstavljajo pomemben prenos energije v globokomorskem ekosistemu.

Odkritja in raziskave

Večina naših podatkov izhaja iz posameznih ulovov in ostankov v želodcih plenilcev. Pomemben primer je primerek, prikazan v novozelandskem muzeju Te Papa Tongarewa, ki je bil razstavljen leta 2008; ta primerek je znan in pogosto navajan v strokovni in priljubljeni literaturi. Za raziskave te vrste se uporabljajo tudi ROV-i, globokomorski lov in analize genetskih vzorcev.

Razlike do orjaškega lignja in negotovosti meritev

Kolosalni lignji so po masi verjetno večji od orjaških lignjev (giant squid), medtem ko so orjaški lignji lahko v nekaterih ocenah daljši v skupni dolžini. Merjenje celotne dolžine lignjev je zapleteno, saj lahko lovke ob prirodnem krčenju ali razpadu močno spremenijo izmerjene vrednosti; zato so ocene velikosti in teže pogosto predmet revizij in razprav v znanstveni literaturi.

Razmnoževanje, grožnje in odnos do ljudi

O razmnoževanju kolosalnih lignjev vemo zelo malo — redko se najdejo popolnoma ohranjeni odrasli primerki in še manj je neposrednih opazovanj parjenja ali polaganja jajčec. Zaradi velike globine bivanja niso tarča komercialnega ribolova, vendar so občasno ulovljeni kot nezaželen ulov (bycatch) ali najdeni v želodcih komercialno pomembnih kitov in velikih rib.

Meso kolosalnih lignjev ni primerno za prehrano ljudi zaradi vsebnosti amonijevega klorida, ki daje grenak ali neprijeten okus. S strani ohranitve je vrsta težko ocenljiva — pogosto je uvrščena kot »pomanjkljivo znana« (Data Deficient) zaradi omejenih podatkov. Globalno segrevanje in spremembe v oceanografiji Južnega oceana lahko dolgoročno vplivajo na njihove populacije, a o konkretnih učinkovih trenutno ni dovolj podatkov.

Zaključek

Kolosalni lignji Mesonychoteuthis hamiltoni ostajajo ena najbolj skrivnostnih in očarljivih bitij globokega morja. Kljub spektakularnim posameznim najdbam je veliko vprašanj o njihovi biologiji, vedenju in razširjenosti še odprtih. Nadaljnje raziskave z ROV-i, genetske študije in analize ostankov v želodcih plenilcev so ključne za razumevanje njihovega pomena v globokomorskem ekosistemu.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kolosalni ligenj?

V: Kakšna je primerjava med kolosalnim lignjem in orjaškim lignjem?

V: Kakšne barve je telo velikega lignja?

V: Kje živi ogromni ligenj?

V: Kaj je glavna hrana, ki jo jedo kačarji?

V: Kakšnega okusa so človeku kolosalni lignji?

V: S čim se hrani kolosalni lignji?

Išči po črki