Colubridi (Colubridae): največja družina kač — opredelitev in značilnosti

Colubridi (Colubridae): opredelitev in značilnosti največje družine kač — vrste, luskavo telo, večinoma neškodljive, redke strupene vrste in sodobne mitohondrijske DNA raziskave.

Colubrid (iz latinskega coluber, kača) je kača iz družine Colubridae. Colubridae je največja družina kač in vključuje približno dve tretjini vseh znanih živečih vrst kač. V zgodovinski taksonomiji so bili kolubridi pogosto uporabljeni kot »odlagališče« za vrste, ki niso sodile drugam, zato družina v prejšnjih opredelitvah ni bila nujno monofiletna in je vsebovala zelo različne linije. Danes genetske raziskave – vključno z raziskavami mitohondrijske DNK in jedrnih genov – postopoma razjasnjujejo sorodstvena razmerja in povzročajo preureditve v klasifikaciji; nekatere skupine so bile iz Colubridae premeščene v ločene družine ali poddružine.

Značilnosti telesa in lusk

Telo kolubridov je skoraj v celoti prekrito z luskami; oblike in velikosti lusk se razlikujejo med rodi in vrstami. Velikost kolubridov sega od manjših vrst dolžine nekaj deset centimetrov do večjih kač, dolgih več kot dva metra. Glava je pri mnogih vrstah dobro ločena od vratu, pri drugih pa manj; oblika glave, barvne oznake in vzorci so pogosto pomembni za prepoznavanje vrst.

Razširjenost in habitat

Kolubridi so razširjeni skoraj po vsem svetu (razen v nekaterih polarnem pasu), naseljujejo širok spekter habitatov: gozdove, travnike, polja, mokrišča, puščave, ruševine in celo mestna območja. Nekatere vrste so polno vodne ali polvodne, druge so drevesne (arborealne), kopenske ali polkopačaste.

Prehrana in vedenje

Večina kolubridov je oportunističnih plenilcev. Prehranjujejo se s širokim naborom vrst, vključno z žuželkami, drugimi plazilci, dvoživkami, ribami, pticami, ptičjimi jajci in sesalci (npr. glodalci). Nekatere vrste lovijo aktivno čez dan, druge so nočne. Drevesne vrste pogosto lovijo ptice in njihove mladiče, vodne vrste pa ribje plenilce.

Strupenost in ugrizi

Večina kolubridov ni nevarna za človeka in nimajo močnega toksičnega strupa kot ujedinje (vipers) ali elapidi. Vendar pa obstajajo izjeme. Nekatere skupine, na primer rod Boiga, lahko povzročijo medicinsko pomembne ugrize z bolečino, oteklino in lokalnimi posledicami. Znani primeri smrtnih ugrizov pri ljudeh vključujejo vrsti Boomslang in afriško vejčasto kačo (Thelotornis), ki proizvajata strup, zmožen povzročiti hude sistemske krvavitve.

Pri nekaterih kolubridskih vrstah je specializiran strupni aparat: zobje, ki vbrizgavajo strup, so pogosto postavljeni v zadnjem delu ust (t. i. opisthoglifni ali »rear-fanged« sistem). To pomeni, da je učinkovita vbrizgava strupa pri ugrizu pogosteje pri zadržanem oziroma »zaužitem« plenilcu in manj pri hitrem ugrizu človeka. Ta ureditev se razlikuje od frontno-grebenskih (proteroglifnih) zob pri elapidih in izrastkov pri ujedah (vipers), pri katerih so kanali za vbrizgavanje strupa spredaj na čeljusti.

Taksonomija in sorodstvena razmerja

Kolubridi so taksonomsko zelo raznolika skupina. Zaradi parafilije v zgodnjih opredelitvah so sodobne molekularne študije preimenovale in razvrstile številne podskupine; nekatere so postale samostojne družine ali so bile premaknjene v druge sorodne skupine. Raziskave, ki uporabljajo mitohondrijsko DNK skupaj z jedrnimi markerji, še naprej prispevajo k stabilizaciji taksonomije in prepoznavanju naravnih evolucijskih enot.

Razmnoževanje in življenjski cikel

Večina kolubridov je jajorodnih (oviparnih), vendar obstaja tudi več viviparnih (živorodnih) vrst. Število jaj na leglu in dolžina inkubacije se razlikujeta glede na vrsto in okoljske pogoje. Mladi so po izleženju ali rojstvu samostojni in morajo nemudoma iskati hrano ter se izogibati plenilcem.

Vloga v ekosistemu in odnos do ljudi

Kolubridi imajo pomembno vlogo pri nadzoru populacij glodavcev in drugih potencialnih škodljivcev ter so torej koristni za kmetijstvo in naravna okolja. Čeprav so nekaj vrst potencialno nevarnih, velike večine ni treba bojati – pripomorejo k ravnovesju v ekosistemih. Človek pogosto negativno vpliva na populacije kolubridov z uničevanjem habitata, onesnaževanjem in preganjanjem zaradi strahu.

Varstvo

Status ohranjenosti se med vrstami razlikuje: nekatere so pogoste in prilagodljive, druge ogrožene zaradi izgube habitata, onesnaževanja ali uvedbe invazivnih vrst. Ohranjevalne ukrepe je smiselno usmeriti v varstvo habitatov, izobraževanje ljudi o pomenu kač in preprečevanje nepotrebnega ubijanja ali lova.

Kako ravnati ob srečanju s kolubridom

• Ostanite mirni in se umaknite — večina kolubridov bo pobegnila.
• Ne poskušajte kače pobirati ali motiti; če je v naselju, naj strokovnjaki varno prestavijo žival.
• Če pride do ugriza, poiščite zdravniško pomoč; če je mogoče, zabeležite videz kače (brez tvegane bližine) za lažjo identifikacijo.

Colubridae tako ostaja fascinantna in zelo raznolika skupina kač, kjer sodobne molekularne metode še naprej razkrivajo skrite sorodstvene vezi in pomagajo pri natančnejši taksonomski ureditvi. Čeprav so večinoma nenevarne, nekateri kolubridi imajo potencialno nevarne ugrize, zato je pri stiku s kačami vedno priporočljiv previden in spoštljiv pristop.

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je kolubrid?

V: Kako velika je družina Colubridae?

V: Ali so vsi kolobarniki naravna skupina?

V: Kaj proučujejo raziskave mitohondrijske DNK?

V: Ali je večina kolubridov strupenih?

V: Ali so ugrizi katerega od kolubridov medicinsko pomembni?

V: Kje se pri strupenih kolobarjih nahajajo kljunčki, ki vbrizgavajo strup?

Išči po črki