AlegsaOnline.com

Arbroathska deklaracija: škotska listina o neodvisnosti iz leta 1320

Arbroathska deklaracija 1320, pismo papežu Janezu XXII, potrditev škotske neodvisnosti in suverenosti, zgodovinski dokument o pravici do obrambe

Avtor: Leandro Alegsa

25-08-2025

Arbroathska deklaracija je deklaracija o neodvisnosti Škotske iz leta 1320. Gre za pismo, poslano papežu Janezu XXII. z datumom 6. april 1320. Deklaracija je potrdila status Škotske kot neodvisne, suverene države in zagovarjala pravico Škotske, da uporabi vojaške ukrepe, kadar je neupravičeno napadena. Pismo je v Arbroathu podpisalo osem grofov in enaintrideset baronov.

Zgodovinski kontekst

Dokument nastane v času dolgoletnih spopadov v obdobju škotskih vojn za neodvisnost. Robert Bruce je bil okronan za kralja Škotske leta 1306, zmaga pri Bannockburnu (1314) pa je utrdila njegovo moč, a formalne mednarodne in papeške priznave so bile še vedno potrebne. Namen pisma papežu je bil prositi za priznanje škotske suverenosti, razveljavitev angleških teritorialnih zahtev in ustavitev angleških napadov.

Vsebina deklaracije

Besedilo je napisano v srednjeveščini (latinskem jezikovnem slogu) in v njem avtorji utemeljujejo svojo pravico do upora proti neupravičeni agresiji. Poudarjajo, da bo narod vztrajal pri neodvisnosti zaradi sebe, ne zaradi osebnih pridobitev svojih voditeljev. Eden najbolj znanih odlomkov se pogosto povzema takole:

»Ne borimo se resnično za slavo, bogastvo ali časti, temveč samo za svobodo, ki je pošten človek ne odstopi, razen z življenjem.«

Glavne zahteve dokumenta so bile:

priznanje neodvisnosti Škotske;
papeško posredovanje za prenehanje angleških zahtev;
uveljavitev Roberta Brucea kot legitimnega škotskega kralja in zaščita njegovega položaja.

Avtorstvo in podpisniki

Avtorstvo ni povsem določeno; nastanek besedila je verjetno plod sodelovanja škotskih verskih dostojanstvenikov in svetovalcev ob podpori plemstva. Pismo so v Arbroathu podpisali ugledni škotski veljaki — v originalnem besedilu so navedeni podpisniki, med katerimi so bili osem grofov in enaintrideset baronov — s čimer so pokazali široko enotnost škotske elite v prizadevanju za samostojnost.

Ohranjenost in izvodnost

Izvirnik dokumenta, kakor so ga poslali papežu, ni ohranjen v Škotski, vendar besedilo preživi v kopijah in papeških zapisih. Več izvodov in kopij je znanih iz papeških arhivov in iz škotskih listin, kar omogoča zgodovinarjem obnoviti besedilo in njegovo vsebino. Deklaracija je zato dostopna iz različnih virov in je predmet številnih študij in interpretacij.

Pomen in zapuščina

Arbroathska deklaracija je postala simbol škotske nacionalne identitete in pravice do samoodločbe. V sodobnem kolektivnem spominu velja za zgodovinski dokument, ki izraža ideje o suverenosti naroda in legitimnosti upora proti tujim zahtevam. Zgodovinarji in politiki so dokument pogosto citirali v razpravah o pravici narodov do svobode; nekateri v njem vidijo tudi predhodnike načel, ki so kasneje zaznamovali druge deklaracije o neodvisnosti.

Čeprav je nastala v specifičnem zgodovinskem in pravnem okviru 14. stoletja, Arbroathska deklaracija še danes ostaja pomemben dokument za razumevanje razvoja evropskih idej o suverenosti in narodni voljo.

Tyninghamska kopija Arbroathske deklaracije iz leta 1320

Ozadje

Ko je leta 1086 umrl škotski kralj Aleksander III., je bila njegova dedinja vnukinja Margareta, norveška devica. Angleški kralj Edvard I. se je dogovoril, da bo njegov sin Edvard II. leta 1289 postal njen mož in si z njo delil škotsko krono. Vendar je Margareta leta 1290 umrla na poti z Norveške na Škotsko. S tem se je na Škotskem začelo obdobje, imenovano prvi interregnum (1290-1292). Škotska je bila brez vladarja. Edvard I. je začel izbirati, kdo bo postal kralj med kandidati, ki so imeli kakršno koli pravico biti kralj. Izbral je Janeza Škotskega. Vendar je Edvard s škotskim kraljem grdo ravnal. Ko se je kralj Janez poskušal osvoboditi, ga je Edvard zaprl, nato pa mu dovolil, da je živel v Franciji. Leta 1296 je Edvard s svojo vojsko vdrl na Škotsko, da bi vse prevzel zase. Škotska je ostala brez kralja do leta 1306, ko se je Robert Bruce razglasil za škotskega kralja in se uprl Edvardu I. Tik pred tem se je Robert Bruce zapletel v spor z Johnom Comynom. Leta 1306 sta se srečala pred oltarjem v cerkvi Greyfriars v Dumfriesu in prišlo je do spopada. John Comyn je bil ubit, Robert Bruce pa je bil tri tedne pozneje v Sconu okronan za kralja. Obtožen umora Comyna je bil Bruce izobčen od papeža. V vojnah, ki so sledile, so Škoti leta 1314 v bitki pri Bannockburnu zmagali v veliki bitki. Leta 1317 je papež pozval k dveletnemu premirju, ki ga Škotska ni upoštevala. Ker mu ni prisluhnil, je izobčil vso Škotsko.

Pregled

Deklaracija je bila del širšega načrta, s katerim so želeli papežu in drugim pokazati, da je Škotska neodvisno kraljestvo in da ima pravico do lastne vladavine. Angleški kralj Edvard I. je pred tem papežu napisal pismo, v katerem je potrdil svojo pravico do vladanja na Škotskem. Papež pa Roberta Brucea ni hotel sprejeti za škotskega kralja.

Izjava iz Arbroatha, datirana aprila 1320, je bilo pismo petdesetih vodilnih škotskih mož papežu Janezu XXII. v Avignon. V njem je bilo 39 imen (osem škotskih grofov in enaintrideset baronov), ki so dokument podpisali s svojimi pečati. Na trakovih na dnu pisma so pečati in imena še enajstih podpisnikov. Za avtorja pisma velja Bernard Linton, škotski kancler in opat v Arbroathu. Pismo je bilo napisano v samostanu Arbroath na Škotskem.

Na začetku pisma je papeža spomnil na spreobrnjenje Škotske v krščanstvo, ki ga je izvedel sveti Andrej. Škotska je pod zaščito cerkve živela v miru, dokler se angleški kralj Edvard I. ni pretvarjal, da je njihov prijatelj. Nato je vdrl v njihovo državo, ko je bila brez kralja. V pismu je bilo nato opisano, s kakšnimi težavami so se soočali pod angleško vladavino. V pismu je bila izražena njihova odločnost:

...dokler nas bo živih le sto, ne bomo nikoli privolili, da bi se podredili nadvladi Angležev. Kajti ne gre za slavo, ne za bogastvo, niti za čast, ampak le za svobodo, za katero se borimo in za katero se bo boril vsak pošten človek, razen s svojim življenjem.

Najbolj citiran odlomek deklaracije, preveden iz latinskega izvirnika, je...

Takojšen učinek

Papež je bil navdušen nad izjavo in obljubo škotskih baronov, da bodo podprli papežev križarski pohod. Edvarda II. je spodbudil, naj sklene mir s Škoti. Papež je poslal dva delegata. Tudi francoski kralj je želel mir med Anglijo in Škotsko, zato je poslal dva delegata. Mirovna pogajanja so trajala do leta 1321, ne da bi Angleži priznali škotsko neodvisnost.

Angleži so papeža prepričali, da so Škoti krivi, da ni bilo napredka. Papež je proti Škotom izdal šest razsodb, v katerih je določil, da bodo vsi napadalci na Anglijo izobčeni, in ponovno izdal izobčenje proti Robertu Bruceu.

Oktobra 1328 je bila končno sklenjena mirovna pogodba med Škotsko in Anglijo. Edvard III. se je odpovedal vsem zahtevam do Škotske. Interdikt nad Škotsko in izobčenje njenega kralja sta bila končno odpravljena. V drugem delu pogodbe je bilo dogovorjeno, da se bosta sin Roberta Brucea, škotski kralj David II. in sestra angleškega kralja Edvarda III. poročila. Poroka je bila 12. julija 1338, ko se je takrat štiriletni David II. v cerkvi v Berwicku na Škotskem poročil s šestletno Joano iz Towra.

Leta 1998 je ameriški kongres sklenil, da je ameriška Deklaracija o neodvisnosti oblikovana po vzoru Arbroathske deklaracije. Poleg tega je bilo sklenjeno, da je 6. april od tega dne naprej uradno nacionalni dan tartana v spomin na ta znameniti dokument.

...kot so razstavljene na stenah Škotskega narodnega muzeja

Sorodne strani

Deklaracija o neodvisnosti
Seznam podpisnikov Arbroathske deklaracije

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je deklaracija iz Arbroatha?

O: Arbroathska deklaracija je pismo, poslano papežu Janezu XXII. leta 1320, ki je potrdilo neodvisnost Škotske kot suverene države in zagovarjalo njeno pravico do uporabe vojaških ukrepov, če je bila neupravičeno napadena.

V: Kdaj je bila Arbroathska deklaracija napisana?

O: Arbroathska deklaracija je bila napisana 6. aprila 1320.

V: Kdo je bil predvideni prejemnik Arbroathske deklaracije?

O: Prejemnik Arbroathske deklaracije je bil papež Janez XXII.

V: Kdo je podpisal Arbroathsko deklaracijo?

O: Arbroathsko deklaracijo je v Arbroathu podpisalo osem grofov in enaintrideset baronov.

V: Kaj je potrjevala Arbroathska deklaracija?

O: Arbroathska deklaracija je potrdila status Škotske kot neodvisne in suverene države.

V: Zakaj je bila Arbroathska deklaracija napisana?

O: Arbroathska deklaracija je bila napisana v obrambo pravice Škotske do uporabe vojaških ukrepov, kadar je bila nepravično napadena.

V: Kakšen je bil pomen Arbroathske deklaracije?

O: Arbroathska deklaracija je bila pomemben dokument v škotski zgodovini, saj je potrdila njihovo neodvisnost kot suverene države in branila njihovo pravico do uporabe vojaških ukrepov, kadar so ogroženi. Še vedno se praznuje kot mejnik v boju Škotske za neodvisnost.