Arbroathska deklaracija

Ozadje

Ko je leta 1086 umrl škotski kralj Aleksander III., je bila njegova dedinja vnukinja Margareta, norveška devica. Angleški kralj Edvard I. se je dogovoril, da bo njegov sin Edvard II. leta 1289 postal njen mož in si z njo delil škotsko krono. Vendar je Margareta leta 1290 umrla na poti z Norveške na Škotsko. S tem se je na Škotskem začelo obdobje, imenovano prvi interregnum (1290-1292). Škotska je bila brez vladarja. Edvard I. je začel izbirati, kdo bo postal kralj med kandidati, ki so imeli kakršno koli pravico biti kralj. Izbral je Janeza Škotskega. Vendar je Edvard s škotskim kraljem grdo ravnal. Ko se je kralj Janez poskušal osvoboditi, ga je Edvard zaprl, nato pa mu dovolil, da je živel v Franciji. Leta 1296 je Edvard s svojo vojsko vdrl na Škotsko, da bi vse prevzel zase. Škotska je ostala brez kralja do leta 1306, ko se je Robert Bruce razglasil za škotskega kralja in se uprl Edvardu I. Tik pred tem se je Robert Bruce zapletel v spor z Johnom Comynom. Leta 1306 sta se srečala pred oltarjem v cerkvi Greyfriars v Dumfriesu in prišlo je do spopada. John Comyn je bil ubit, Robert Bruce pa je bil tri tedne pozneje v Sconu okronan za kralja. Obtožen umora Comyna je bil Bruce izobčen od papeža. V vojnah, ki so sledile, so Škoti leta 1314 v bitki pri Bannockburnu zmagali v veliki bitki. Leta 1317 je papež pozval k dveletnemu premirju, ki ga Škotska ni upoštevala. Ker mu ni prisluhnil, je izobčil vso Škotsko.

Pregled

Deklaracija je bila del širšega načrta, s katerim so želeli papežu in drugim pokazati, da je Škotska neodvisno kraljestvo in da ima pravico do lastne vladavine. Angleški kralj Edvard I. je pred tem papežu napisal pismo, v katerem je potrdil svojo pravico do vladanja na Škotskem. Papež pa Roberta Brucea ni hotel sprejeti za škotskega kralja.

Izjava iz Arbroatha, datirana aprila 1320, je bilo pismo petdesetih vodilnih škotskih mož papežu Janezu XXII. v Avignon. V njem je bilo 39 imen (osem škotskih grofov in enaintrideset baronov), ki so dokument podpisali s svojimi pečati. Na trakovih na dnu pisma so pečati in imena še enajstih podpisnikov. Za avtorja pisma velja Bernard Linton, škotski kancler in opat v Arbroathu. Pismo je bilo napisano v samostanu Arbroath na Škotskem.

Na začetku pisma je papeža spomnil na spreobrnjenje Škotske v krščanstvo, ki ga je izvedel sveti Andrej. Škotska je pod zaščito cerkve živela v miru, dokler se angleški kralj Edvard I. ni pretvarjal, da je njihov prijatelj. Nato je vdrl v njihovo državo, ko je bila brez kralja. V pismu je bilo nato opisano, s kakšnimi težavami so se soočali pod angleško vladavino. V pismu je bila izražena njihova odločnost:

...dokler nas bo živih le sto, ne bomo nikoli privolili, da bi se podredili nadvladi Angležev. Kajti ne gre za slavo, ne za bogastvo, niti za čast, ampak le za svobodo, za katero se borimo in za katero se bo boril vsak pošten človek, razen s svojim življenjem.

Najbolj citiran odlomek deklaracije, preveden iz latinskega izvirnika, je...

Takojšen učinek

Papež je bil navdušen nad izjavo in obljubo škotskih baronov, da bodo podprli papežev križarski pohod. Edvarda II. je spodbudil, naj sklene mir s Škoti. Papež je poslal dva delegata. Tudi francoski kralj je želel mir med Anglijo in Škotsko, zato je poslal dva delegata. Mirovna pogajanja so trajala do leta 1321, ne da bi Angleži priznali škotsko neodvisnost.

Angleži so papeža prepričali, da so Škoti krivi, da ni bilo napredka. Papež je proti Škotom izdal šest razsodb, v katerih je določil, da bodo vsi napadalci na Anglijo izobčeni, in ponovno izdal izobčenje proti Robertu Bruceu.

Oktobra 1328 je bila končno sklenjena mirovna pogodba med Škotsko in Anglijo. Edvard III. se je odpovedal vsem zahtevam do Škotske. Interdikt nad Škotsko in izobčenje njenega kralja sta bila končno odpravljena. V drugem delu pogodbe je bilo dogovorjeno, da se bosta sin Roberta Brucea, škotski kralj David II. in sestra angleškega kralja Edvarda III. poročila. Poroka je bila 12. julija 1338, ko se je takrat štiriletni David II. v cerkvi v Berwicku na Škotskem poročil s šestletno Joano iz Towra.

Leta 1998 je ameriški kongres sklenil, da je ameriška Deklaracija o neodvisnosti oblikovana po vzoru Arbroathske deklaracije. Poleg tega je bilo sklenjeno, da je 6. april od tega dne naprej uradno nacionalni dan tartana v spomin na ta znameniti dokument.

...kot so razstavljene na stenah Škotskega narodnega muzeja

Sorodne strani

• Deklaracija o neodvisnosti
• Seznam podpisnikov Arbroathske deklaracije