Rusija je hibridna država, ki leži tako v Evropi kot v Aziji. Meja med tema dvema celinama poteka predvsem po gorovju Ural in po reki Ural, pri čemer se kot geografski ločnici v literaturi pogosto navajata tudi Kaspijsko morje in Kuma–Manyčka depresija; pri južni meji Evrope je včasih kot meja upoštevano tudi grebensko območje Velikega Kavkaza. Približno četrtina celotne površine Rusije je v Evropi, preostali del – okoli tri četrtine – pa v Aziji.
Geografska meja med Evropo in Azijo
Mejo med evropskim in azijskim delom Rusije običajno potegnejo po naravnih prelomnicah: gorovju Ural, reki Ural, Kaspijskem morju ter Kuma–Manyčkem prelazu. Na jugu je meja predmet različnih geografskih in zgodovinskih interpretacij, zato se pri nekaterih opredelitvah vključi tudi vodno ločje Velikega Kavkaza. Poleg kopnega dela Rusije obstaja tudi evropski eksklavt Kaliningrad, odrezan od večinskega ozemlja države in ležeč med Poljsko in Litvo.
Prebivalstvo in gostota naseljenosti
Po številu prebivalcev živi večina Rusov v evropskem delu države: iz približno 144 milijonov prebivalcev jih okoli 110 milijonov ali približno 77 % prebiva v evropskem delu. Evropski del Rusije pokriva približno četrtino ruskega ozemlja, hkrati pa predstavlja približno 38 % površine celinske Evrope. Gostota prebivalstva v evropskem delu je precej višja kot na vzhodu: znaša približno 27,5 ljudi na km², medtem ko v obsežnem azijskem delu (Sibirija in Daljni vzhod) živi le okoli 22 % prebivalcev države oziroma približno 2,5 ljudi na km².
Azijski del Rusije je izjemno razgiban in redko naseljen; obsega velike pokrajine, kot so Sibirija in Daljni vzhod, bogate z naravnimi viri (nafta, zemeljski plin, premog, minerali in gozdovi), vendar mu pogosto otežujejo poseljenost surovi podnebni pogoji, oddaljenost in šibka prometna povezanost.
Dve največji in zgodovinsko ter politično pomembni mesti – Moskva in Sankt Peterburg – ležita v evropskem delu države, kar dodatno poudarja pretežno evropsko usmerjenost gospodarskih, upravnih in kulturnih središč Rusije.
