Ribiška mačka (Prionailurus viverrinus) — ogrožena plavalna mačka mokrišč
Ribiška mačka (Prionailurus viverrinus) je srednje velika divja mačka južne in jugovzhodne Azije. Ribiške mačke so največje med mačkami iz rodu Prionailurus. So približno dvakrat večje od domače mačke in imajo čokato, mišičasto zgradbo s srednje dolgimi do kratkimi nogami.
Leta 2008 je IUCN ribiško mačko uvrstil med ogrožene vrste. Živijo v mokrotnih habitatih, ki so vse bolj poseljeni, degradirani in spremenjeni. V zadnjem desetletju se je populacija ribiške mačke v večjem delu njenega azijskega območja močno zmanjšala.
Tako kot njena najbližja sorodnica, leopardja mačka, tudi ribiška mačka živi ob rekah, potokih in močvirjih z mangrovami. Na ta življenjski prostor je dobro prilagojena, saj je željna in spretna plavalka. Njene noge so delno mrežaste in lovi ribe.
Značilnosti
Ribiška mačka je mišičasta in dokaj kompaktna. Povprečna telesna dolžina (brez repa) se giblje približno med 50 in 78 cm, teža pa med približno 4 in 16 kg, odvisno od podvrste in razpoložljive hrane. Krzno je običajno temno rjavo do sivo z nejasnimi lisami ali progami; bližje vodi so ponekod bolj enotne barve. Rep je razmeroma kratek, ušesa zaobljena. Značilna prilagoditev so delno mrežaste blazinice med prsti, ki jim pomagajo pri plavanju in lovljenju v vodi.
Razširjenost in habitat
Ribiška mačka naseljuje mokrišča in obrečne sisteme v številnih državah Južne in Jugovzhodne Azije, vključno z deli Indije, Bangladeša, Nepala, Šrilanke, Mi'anmara, Tajske, Kambodže, Laosa, Vietnama, Malezije in Indonezije (med drugim Sumatra in Borneo) ter v nekaterih delih južne Kitajske. Najpogosteje jo najdemo v nizkih, poplavnih gozdovih, močvirjih, mangrovih, ob rekah in jezerih ter v poplavljenih riževih poljih — povsod tam, kjer je stalna ali sezonska voda in obilje vodnih virov za lov.
Vedenje in prehrana
Ribiška mačka je večinoma nočna in jutranje/večerna (krepuskularna). Živi osamljeno in si teritorij označuje z vonjem in praskanjem. Je odlična plavalka in pogosto lovi v vodi. Njena prehrana vključuje:
- ribe in rakovice, ki predstavljajo glavni del prehrane v mnogih habitatih;
- dvoživke, ptice, majhne sesalce in včasih žuželke;
- v območjih z ljudmi lahko izkoristi ostanke hrane ali lovi domače živali, čeprav to ni pogosto.
Lovijo z različnimi tehnikami: stokajo ob robu vode, ponekod plavajo in lovijo v plitvih delih ali iz čakanja zgrabijo plazeče se žrtve.
Razmnoževanje
Ribiške mačke se običajno razmnožujejo skozi celo leto, vendar je obdobje vrhunca rojstev odvisno od regije in razpoložljivosti hrane. Brejost traja približno 65–70 dni, legla običajno štejejo 1–4 mladiče. Mladiči ostanejo z materjo več mesecev, medtem ko se naučijo loviti in plavati. Vnaravnem okolju je preživetje mladičev odvisno od varnosti habitata in razpoložljivosti plena.
Grožnje
Glavne grožnje ribiški mački izhajajo iz degradacije in izgube mokrišč:
- izsuševanje in preurejanje mokrišč za kmetijstvo in urbani razvoj;
- uničevanje mangrovih gozdov zaradi ribiške industrije, kmetijstva in rasti naselij;
- onesnaževanje voda (pesticidi, industrijski odtok), ki zmanjšuje populacije rib in vpliva na zdravje mačk;
- konflikti z ljudmi (včasih ubijanje zaradi strahu ali zaščite živine);
- nezakonit lov in trgovina z divjimi živalmi;
- cestne žrtve in fragmentacija habitata, ki onemogoča prehode med populacijami.
Ohranitev
Ker so populacije ribiške mačke v mnogih regijah v upadanju, so potrebni ciljani ukrepi za zaščito teh živali in njihovih mokrišč. Ukrepi vključujejo:
- zaščito in obnova mokrišč ter mangrovih gozdov, ki so ključni habitat za to vrsto;
- izvajanje raziskav in monitoringa z uporabo kamer, genetskih analiz in sledenja, da se natančneje oceni porazdelitev in gostota populacij;
- izobraževanje lokalnih skupnosti o pomenu mokrišč in o možnostih sobivanja z ribiškimi mačkami;
- razvoj upravljalskih načrtov, ki zmanjšujejo konflikte z ljudmi in ščitijo vire rib ter kakovost voda;
- zakonska zaščita in nadzor nad nezakonitim lovom ter trgovino.
Raziskave in spremljanje
Za učinkovito ohranitev so pomembne dolgoročne raziskave: ocene populacij, prostorsko spremljanje z GPS ovratnicami, analiza trakov na kamerah in genetske študije za določanje povezav med populacijami. Vključevanje lokalnih skupnosti in ribičev v programe spremljanja ter obveščanje o ekosistemskih storitvah mokrišč prispevata k trajnostnim rešitvam.
Kako lahko pomagaš
- podpiraj organizacije, ki delajo na zaščiti mokrišč in mangrov;
- v lokalnem okolju zagovarjaj trajnostno upravljanje voda in preprečevanje onesnaževanja;
- če živiš v območju prisotnosti ribiške mačke, se seznani z ukrepi za zmanjšanje konfliktov, kot so zaščita drobnice in pravilno shranjevanje hrane;
- spremljaj novice o projektih obnove mokrišč in se po možnosti vključi v prostovoljske akcije.
Ribiška mačka je simbol zdravih mokrišč in njeno ohranitev pomeni tudi zaščito mnogih drugih vrst in ekosistemskih storitev, ki jih mokrišča zagotavljajo ljudem in naravi.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je ribiška mačka?
O: Ribiška mačka je srednje velika divja mačka, ki jo najdemo v južni in jugovzhodni Aziji.
V: Kako velika je ribiška mačka v primerjavi z domačo mačko?
O: Ribiška mačka je približno dvakrat večja od domače mačke.
V: Zakaj so ribiške mačke ogrožene?
O: Ribiške mačke so ogrožene, ker se njihovi mokrotni habitati poseljujejo, degradirajo in spreminjajo, zaradi česar se njihova populacija zmanjšuje v večjem delu njihovega azijskega območja razširjenosti.
V: Kje običajno živijo ribiške mačke?
O: Ribiške mačke običajno živijo v mokrotnih habitatih, ob rekah, potokih in mangrovnih močvirjih.
V: Kako je ribiška mačka prilagojena svojemu življenjskemu okolju?
O: Ribiška mačka je prilagojena svojemu življenjskemu okolju, saj je željna in spretna plavalka, ima delno mrežaste noge in je sposobna loviti ribe.
V: Kdo je najbližji sorodnik ribiške mačke?
O: Najbližji sorodnik ribiške mačke je leopardja mačka.
V: Katera organizacija je ribiško mačko uvrstila med ogrožene?
O: Mednarodna zveza za varstvo narave (IUCN) je ribiško mačko leta 2008 uvrstila med ogrožene vrste.
