Francoska ustava 1791: ustavna monarhija med francosko revolucijo
Francoska ustava 1791: uvedba ustavne monarhije, delitev oblasti in razlogi, zakaj ni zaustavila revolucije — ključni prelom v francoski zgodovini.
Francoska ustava iz leta 1791 je bila druga pisna ustava Francije in prvi poskus ureditve države v času francoske revolucije kot ustavne (omejene) monarhije. Nova ureditev je temeljila na načelih, zapisanih v Deklaracija opravicah človeka in državljana. Ustava je bila uradno sprejeta 3. septembra 1791 in je pomenila prehod od absolutne monarhije k politični ureditvi, v kateri so bile oblasti deljeno in omejene.
Glavne značilnosti in namen ustave
Ustava je vzpostavila ustavno monarhijo z delitvijo oblasti na tri ločene veje:
- zakonodajni organ, ki ga je po sprejemu ustave nadomestila Zakonodajna skupščina (Assemblée législative) oziroma predstavniški organ, izvoljen po novih pravilih;
- izvršilno vejo oblasti, ki so tvorili kralj in njegovi ministri — kralj je obdržal določene izvršilne pristojnosti, med drugim tudi pravico do suspensivnega veta (zavlačevanja sprejete zakonodaje);
- sodna veja oblasti, ki je bila zasnovana kot neodvisna in naj bi temeljila na enakosti pred zakonom in ločenosti sodstva od izvršne oblasti.
Volilni sistem in družbeni okvir
Ustava je uveljavila omejeno volilno pravico, ki je temeljila na premoženjskih merilih in je ustrezala ciljem liberalne meščanske politike. Volilna pravica je bila dodeljena le tako imenovanim "aktivnim državljanom" — večinoma odraslim moškim, ki so izpolnjevali določene davčne in premoženjske pogoje — medtem ko so bili številni prebivalci (npr. ženske, revnejši sloji) izključeni iz polnih političnih pravic.
Politične napetosti in neuspeh ureditve
Čeprav je bila ustava formalno sprejeta, je bila njena usoda že od začetka negotova. Ključno nesoglasje se je nanašalo na to, kolikšno moč naj bi imel francoski kralj v novi ureditvi in kako daleč se sega odgovornost ministrov. Poskus usklajevanja med privrženci omejene monarhije in republikanskimi ter radikalnejšimi skupinami je jalov. Leta 1791 je kralj Ludvik XVI. poskusil pobegniti v dogodku, znanem kot beg v Varennes (20.–21. junij 1791), kar je močno podkopalo javno zaupanje v monarhijo in povečalo moč republikanskih sil — med njimi tudi jakobinov, ki niso marali kraljev.
Zakaj je ustava propadla
Ustava je bila zasnovana kot kompromis, ki naj bi zagotovil vladavino prava, varstvo lastnine in politično stabilnost, vendar se je v praksi izkazalo, da:
- je ohranila družbene privilegije premožnejših slojev in izključila velike dele prebivalstva iz političnega odločanja;
- je beg kralja in njegovo sodelovanje s tujo monarhijo minilo kot znak nezvestobe in spodkopalo legitimnost kraljeve oblasti;
- so zunanji pritiski in vojne proti evropskim silam revolutionary (1792) radikalizirali politiko in pospešili premik k republiki.
Posledice
Kljub začetnim prizadevanjem za stabilno ustavno monarhijo je francoska revolucija potekala dalje in starsi politični režim ni preživel. Monarhija je dejansko prenehala obstajati po vstaji 10. avgusta 1792, ko so revolucionarne sile zrušile kraljevo oblast. Po tem je bila v Franciji ustanovljena Republika, Nacionalna konvencija je prevzela oblast in kmalu zatem so sledili procesi, vojne in obdobje Terorja. Ustava iz leta 1791 je tako ostala kratkotrajno zgodovinsko poglavje, vendar je pomembna kot prvi poskus sistematične ustavne omejitve monarhije in kot izraz političnih in družbenih napetosti zgodnje revolucionarne dobe.
Ustava iz leta 1791 je pomembna, ker odraža ideje razsvetljenstva in meščanskega liberalizma, hkrati pa tudi omejitve teh načel v času hitrih družbenih sprememb in zunanjih nevarnosti.
Francoska ustava iz leta 1791
Vprašanja in odgovori
V: Kakšna je bila francoska ustava iz leta 1791?
O: Francoska ustava iz leta 1791 je bila druga pisna ustava Francije. Sprejeta je bila septembra 1791 in je vzpostavila ustavno monarhijo.
V: Kaj je vseboval uvod te ustave?
O: Uvod v to ustavo je vključeval Deklaracijo o pravicah človeka in državljana.
V: Kaj je povzročilo nesoglasja med tistimi, ki so želeli ustavno monarhijo?
O: Največje nesoglasje je bilo glede tega, koliko moči bi moral imeti francoski kralj v takšnem sistemu.
V: Zakaj je kralj po podpisu pobegnil?
O: Kralj je pobegnil, ker se je bal jakobinov, ki niso marali kraljev.
V: Kako je ta dokument poskušal ustvariti liberalno meščansko ustavno monarhijo?
O: Ta dokument je poskušal ustvariti liberalno meščansko ustavno monarhijo z uvedbo delitve oblasti, pri čemer je bila nacionalna konvencija zakonodajno telo, kralj in ministri so sestavljali izvršilno vejo oblasti, sodna veja oblasti pa je bila neodvisna od drugih dveh vej oblasti.
V: Ali se je projekt izvajal v skladu z načrti?
O: Ne, ni šlo po načrtih in 10. avgusta 1792 se je monarhija končala.
Iskati