Starogrški boks: zgodovina, pravila in pomen v antični Grčiji

Starogrški boks je zelo stara vrsta športa. Prakticirali so ga vsaj od osmega stoletja pred našim štetjem. Homer je o njem pisal v svoji pesnitvi Iliada. V tistem času je bila Grčija sestavljena iz številnih mestnih držav, ki so bile neodvisne. Zdi se, da je imela vsaka mestna država svojo različico tega športa.

Danes je večina virov, ki govorijo o grškem boksu, bodisi legend bodisi fragmentov. Če je vir fragmentaren, to pomeni, da je del besedila izgubljen ali manjka. Zaradi tega je težko najti pravila ali kje in kako se je dejavnost izvajala. Več podrobnosti manjka, vendar se zdi, da je bil boks z rokavicami pomemben del takratne grške športne kulture.

Zgodovinski okvir in razširjenost

Boks, v antični Grčiji pogosto imenovan pygmachia (πυγμαχία), se je razvil kot del splošne telesne vzgoje in vojaške priprave. Postajal je pomemben element festivalov in tekmovanj: uvrščen je bil med discipline na panhelenskih igrah (npr. olimpijskih, pitijskih, nemejskih in istmijskih). Po večini zgodovinskih ocen je bil boks vključen v olimpijske igre v 23. olimpijadi, približno 688 pr. n. št., čeprav so regionalne različice obstajale že prej.

Oprema in tehnika

Najpogostejša oblika opreme so bili himantes — dolgi usnjeni trakovi, ki so jih tekmovalci zavezali okoli dlani in zapestij. Namen himantesa je bil zaščititi zapestje in povečati udarec. V poznejših obdobjih so se pojavile tudi trše različice opreme, primerljive s keltskim ali rimsko-poznejšim cestus-om, ki so vsebovale dodatno oblazinjanje ali celo kovinske vložke.

Pravila in potek dvoboja

Pravila so bila precej preprosta v primerjavi z današnjim boksom. Tekmovalca običajno ni bilo razdeljenih po teži; dvoboj je trajal dokler eden ni odnehal, ga sodnik ni razglasil za poraženca ali ga ni bilo treba izključiti zaradi resnih poškodb. Ne glede na to so obstajali sodniki in uradniki, ki so nadzorovali poštenost in varnost. Zgodovinski viri omenjajo prepoved udarcev na določene dele telesa v nekaterih mestnih državah, vendar so se natančna pravila lahko razlikovala od kraja do kraja.

Trening in prizorišča

Priprave so potekale v palaestrah in gimnazijih, kjer so se atleti učili tehnike, vzdržljivosti in taktike. Trening je vključeval kondicijske vaje, udarjanje v tarče ali vreče (preproste oblike, ne sodobnih boksarskih vreč), sparing in delo z usnjenimi trakovi. Tekmovanja so pogosto potekala na prizoriščih ob verskih festivalih ali športnih tekmovanjih, kjer so bila nagrade visoko cenjene.

Pomen v družbi in kulturi

Boks je imel močno simbolno vrednost: zmaga je bila znak telesne moči, poguma in islabe vrline arete (odličnosti). Zmagovalci so bili pogosto slavljeni in upodobljeni v umetnosti. Poleg športne ureditve je boks vstopal tudi v literaturo in mitologijo—Homerove pripovedi in kasnejše grške zgodbe omenjajo spopade in odlične borce.

Arheološki in umetniški dokazi

Več virov za razumevanje starogrškega boksa prihaja iz umetnosti: črno- in rdečefigurne vaze, ki prikazujejo dvoboje; skulpture in bronaste figurice, ki ponazarjajo položaje in opremo; ter epigrafski zapisi in nagrobni spomeniki. Znana je tudi helenistična bronasta plastika, kakršna je »Boxer at Rest« (Boksar v počitku), ki realistično prikazuje posledice dvobojev na telesu borca — podplutbe, poškodbe obraza in utrujenost.

Razlike do sodobnega boksa

• Ni bilo težnostnih kategorij, kar je pomenilo, da so se lahko spopadali tudi zelo različno veliki tekmovalci.
• Tekmovanja niso bila razdeljena v runde; dvoboj je trajal, dokler ni bil preklican ali dokler eden od tekmovalcev ni odnehal.
• Poudarek je bil na vzdržljivosti, trpežnosti in moči udarca, oprema pa je bila drugačna (usnjeni trakovi namesto modernih rokavic).

Zaključek

Starogrški boks je bil več kot le boj s pestmi — bil je del vzgoje, vojaške pripravljenosti, verskih in javnih prireditev ter kulturne identitete. Čeprav so pisni viri pogosto fragmentarni in ne pojasnijo vseh podrobnosti, kombinacija literarnih omemb, umetniških upodobitev in arheoloških najdb omogoča dokaj jasno sliko o tem, kako pomemben je bil boks v antični Grčiji.

Od kod prihaja

V stari grščini so to dejavnost imenovali pyx ali pygme. Arheologi so našli dokaze, da so to dejavnost verjetno izvajale minojske in mikenske kulture. O izvoru boksa v Grčiji pripovedujejo številne legende. Ena od legend pravi, da je junaški vladar Tezej izumil vrsto boksa, pri kateri sta dva moška sedela iz oči v oči in se pretepala s pestmi, dokler eden od njiju ni bil ubit. Kasneje so se boksarji začeli boriti stoje. Prav tako so začeli nositi rokavice (z bodicami) in ovoje na rokah pod komolci. V stari Grčiji so večino športov izvajali goli, tudi boks.

Po podatkih iz Iliade so mikenski bojevniki na svojih tekmovanjih sodelovali tudi z boksom. To so počeli v čast umrlim. Možno je, da je Homer o tem, kaj so počeli Grki, pripovedoval pozneje. Boks je bilo eno od tekmovanj v spomin na Ahilovega prijatelja Patrokla, ki je bil ubit proti koncu trojanske vojne. V spomin na Patrokla so Grki kasneje, leta 688 pr. n. št. v olimpijske igre uvedli boks (pygme / pygmachia). Udeleženci so trenirali na vrečkah za udarce (imenovanih korykos). Borci so na rokah, zapestjih in včasih tudi na prsih nosili usnjene trakove (imenovane himantes), da bi se zaščitili pred poškodbami. S trakovi so imeli proste tudi prste na rokah.

Filostrat je bil učenjak in zgodovinar. Po njegovem mnenju so boks sprva razvili v Šparti, da bi utrdili obraze bojevnikov za boj. Prvi Špartanci so menili, da čelade niso potrebne in da jih boks pripravlja na udarce po glavi v boju. Vendar Špartanci niso nikoli sodelovali v tekmovalni različici boksa. Menili so, da je nečastno biti poražen na tak način.

Minojska mladeniča, ki boksata (1500 pr. n. št.), freska v Knossu. Najzgodnejši dokaz o uporabi rokavic.

Oprema

Do približno 500 let pred našim štetjem so himante uporabljali za zaščito členkov in dlani. To so bili jermeni iz volovske kože, dolgi od 3 do 3,7 metra. Himante so večkrat ovijali okoli rok in členkov.

Okoli leta 400 pred našim štetjem so uvedli sphairai. Sphairai so bili zelo podobni himantom. Največja razlika je bila v tem, da je bila notranja stran, ko so bili oviti okoli rok, podložena. Tudi zunanja stran jermenov je bila bolj toga.

Kmalu po uvedbi sofirjev so jih zamenjali oksi, ki so se uporabljali za boks. Boksarji so bili izdelani iz več debelih usnjenih trakov, ki so bili oviti okoli roke, zapestja in podlakti. Na podlakti je bil trak iz volne, ki je brisal znoj. Usnjene opornice so se podaljšale navzgor po podlakti, da so nudile večjo oporo pri udarcih. Z usnjem so bili ojačani tudi členki.

Koryki so bili enakovredni sodobnim boksarskim vrečam. Uporabljali so jih za vadbo v Palaestri, napolnjene pa so bile s peskom, moko ali prosom.

Podrobnosti usnjenih trakov

Pravila

Pravila, ki se trenutno uporabljajo v tem športu, temeljijo na starih pravilih. Kot je navedeno zgoraj, obstajajo le nepopolni viri pravil. Pravila je bilo treba izpeljati iz starih besedil in slik:

• Brez prijemov ali rokoborbe
• Dovoljeni so bili vsi udarci z roko, vendar ni bilo dovoljeno žgečkanje s prsti.
• Ni bil uporabljen noben obroč.
• Ni bilo krogov ali časovnih omejitev
• Zmagovalec je bil določen, ko je eden od borcev odstopil ali se ni mogel premakniti
• Ni težnostnih razredov, nasprotniki so bili izbrani po naključju
• Sodniki so pravila izvrševali tako, da so kršitelje pretepali z mečem.
• Če bi boj trajal predolgo, bi se lahko borci odločili za izmenjavo udarcev brez obrambe.

Desni boksar z visoko dvignjenim prstom sporoča, da se predaja (približno 500 let pred našim štetjem)

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je starogrški boks?

V: Kdo je pisal o starogrškem boksu?

V: Iz koliko mestnih držav je bila sestavljena Grčija v času starogrškega boksa?

V: Ali je imela vsaka mestna država svojo različico tega športa?

V: Kateri viri večinoma govorijo o grškem boksu?

V: Kaj pomeni, če je vir fragmentaren?

V: Ali je bil boks z rokavicami pomemben del takratne grške športne kulture?

Išči po črki