Palaestra: antična grška stavba za rokoborbo in vadbo

Palaestra je bila stavba v antični Grčiji, kjer so se učili in vadili rokoborbo. Beseda palaestra temelji na grški besedi pale, ki pomeni rokoborba. Od šestega stoletja pred našim štetjem do konca rimske cesarske dobe so palaestre gradili po vsej Grčiji. Najzgodnejše so bile v zasebni lasti, v petem stoletju pred našim štetjem pa so začele nastajati javne. Skoraj vsako grško mesto je imelo vsaj eno palaestro, nekatera velika mesta pa so jih imela več.

Palaestre so se pogosto nahajale v bližini gimnazij ali pa so jim bile priložene. Gimnazija se je verjetno prvič pojavila v šestem stoletju pred našim štetjem. Oba so pogosto imenovali preprosto "gimnazija". Grški zgodovinar, biograf in esejist Plutarh piše, da se je palaestra uporabljala izključno za rokoborbo in pankration, šport, ki je bil podoben rokoborbi, vendar veliko bolj grob kot ta. Boks se je poučeval in vadil v telovadnici. Upokojeni športniki so imeli v lasti in upravljali majhne palaestre. Grški moški vseh starosti so se pridružili palaestram. Starejši (stari) moški so včasih imeli svoje palaestre.

Vitruvij je bil rimski arhitekt, ki je živel v času Avgusta. V svoji knjigi O arhitekturi je pripravil načrt za popolno palaestro. Ta palaestra je podobna palaesti v grški Olimpiji, kjer so potekale antične olimpijske igre. Vitruvijeva palaestra ima veliko dvorišče, odprto proti nebu. To dvorišče obdajajo pokrite kolonade.

Na dvorišču so bile jame skammata, v katerih so vadili rokoborci in pankrati. Skamma ("izkopani del") je bil prostor, kjer je bila zemlja obrnjena in prekrita z debelim slojem peska, da bi zagotovili trdno podlago za rokoborce. Ker so morali rokoborci tekmovati v deževnem vremenu, sta bili v palaestri dve skammi: suha in mokra. Borci so blato v mokri skammi imenovali "čebelji vosek".

Borci so zemljo in pesek obračali s sekiro. To je veljalo za smiselno vadbo in sekira je postala simbol rokoborbe v grški umetnosti. Verjetno je bila mokra skamma nameščena pod kolonadami, da bi preprečila izhlapevanje. Grški zdravniki so menili, da ima mešanica blata in olja zdravilno moč, zato so v jamah pogosto uporabljali mešanico blata in olja.

Vitruvij opisuje enojne kolonade na treh straneh dvorišča in dvojno kolonado na severni strani. Ta dvojna kolonada naj bi prostor za njo ščitila pred soncem in dežjem. Palaestra je bila prostor za vadbo telesa in uma. Ta soba je bila efebej. Tu so se mladi moški (efebi) učili o grški kulturi. Kamnite klopi so bile vgrajene v stene.

Na desni strani efebija bi Vitruvij imel tri sobe: sobo za udarne vreče, sobo za prah in prašek ter sobo za kopanje. Na levi strani efebeiona bi bila soba za shranjevanje olja ter skupina prostorov za peč in vroče kopeli. Vroče kopeli so bile rimska potreba in jih v Olimpiji ni bilo. Morda je bilo to zaradi pomanjkanja vode v Olimpiji. Kopeli v Olimpiji so bile preproste, kopeli v Delfih pa velike in zapletene.

Vitruvij ne omenja prostora za preoblačenje (apodyterion), vendar je bil v vsaki palaestri zagotovo vsaj eden. Pala in pankracija sta se izvajali goli. Vitruvij tudi ne omenja sobe za ples (sphairisterion), ki so jo imele nekatere palaestre. Ni znano, ali je bil ta prostor namenjen za igre z žogo, shranjevanje ali vadbo.

Ob deževnih dneh so se pod dvema do štirimi pokritimi kolonadami, ki so bile postavljene na dvorišču, učili in vadili rokoborbo. Tik ob teh kolonadah so bile garderobe, prostori za kopanje, shrambe ter prostori za predavanja in srečanja s prijatelji. Ti prostori so se pogosto uporabljali za homoseksualne ali pederastične poskuse.

Hermes Enagonios ("Hermes tekmovanja") je predsedoval palaestri. Upodobljen je bil na pravokotnem kosu marmorja z glavo in pokončnim penisom. Hermes je bil bog rokoborbe in včasih naj bi bil oče Palaestre, boginje rokoborbe. V grški umetnosti Herm pogosto označuje, da je prizor palaestra. Kipi Apolona in Herakla so prav tako stali v palaestri.