Palaestra: antična grška stavba za rokoborbo in vadbo
Palaestra: odkriti antično grško središče za rokoborbo, vadbo in druženje — arhitektura, vsakdanje življenje in pomen v starogrški kulturi.
Palaestra je bila stavba v antični Grčiji, namenjena predvsem učenju in vadbi rokoborbe. Običajno je bila sestavljena iz velikega kvadratnega ali pravokotnega dvorišča, odprtega proti nebu in obdana s kolonadami. Ob teh kolonadah so bile garderobe, predavalnice, kopalnice in prostori za shranjevanje opreme; pod kolonadami so rokoborci lahko vadili ne glede na vreme. Včasih so bile palaestre del večjih športno-izobraževalnih kompleksov, pogosto v neposredni bližini ali kot del gimnazij.
Arhitektura in oprema
Tipična palaestra je imela osrednje dvorišče, ograjeno s stebri (peristil), okoli katerega so bili posamezni prostori. Tla osrednjega dvorišča so bila pogosto posuta z rahlim peskom ali drugo blažilno podlago, imenovano skamma, ki je ublažila padce pri treningu. V prostorih ob kolonadah so se nahajale apodyteria (garderobe), balaneia (kopeli) in skladišča za rekvizite — uteži, rokavice, trakovi in drugi pripomočki za vadbo. Nekatere palaestre so imele tudi nadstropja z dodatnimi učilnicami ali stanovanji za trenerje.
Funkcije in vadbeni program
Palaestra ni bila namenjena samo tekmovalni rokoborbi, temveč tudi šolanju telesne vzgoje. Poleg rokoborbe so se tam vadili še pankration (mešana borilna veščina), boks, skoki, tek in vaje z utežmi (halteresi). Vadba je bila del izobraževanja mladih moških — telesna vzgoja je bila povezava med športom, vojaško pripravo in moralnim izpopolnjevanjem. Treninge so vodili izkušeni učitelji in trenerji, v palaestrah pa so se pogosto izvajala tudi predavanja o tehniki, taktiki in zdravju.
Družbeni pomen
Palaestre so bile pomemben del vsakdanjega življenja grških moških in fantov: služile so kot kraji za vadbo, druženje, izobraževanje in politične ali filozofske razprave. Nekateri moški so do palaestre, v kateri so odraščali, čutili močno navezanost, podobno kot sodobna naklonjenost do matične univerze. Palaestre so bile v veliki meri moški prostor; ženske so bile v večini krajev izvzete iz teh javnih vadbenih prostorov. Nekateri moški so bili celo pokopani v svoji najljubši palaestri ali v njeni bližini kot izraz spoštovanja in vezi za skupnostjo.
Razširjenost, lastništvo in financiranje
Večina mest v grškem svetu je imela palaestre; večja mesta so jih lahko imela več. Nekatere so bile v zasebni lasti, toda velik delež je bil zgrajen z javnimi sredstvi — pogosto s davki ali iz proračuna mestne skupnosti. Ker so bile povezane z izobraževanjem in vojaško pripravljenostjo, so bile palaestre pogosto predmet javnih naložb in podpore bogatih mecenov.
Zgodovinski razvoj in vpliv
Palaestre izvirajo iz klasične Grčije, kasneje pa so jih prevzeli in prilagodili tudi Rimljani, kjer so postale del kopaliških kompleksov in javnih športnih ustanov. Arheološke najdbe palaestr, na primer znane ostaline v nekaterih starogrških in rimskih mestih, pomagajo osvetliti vsakdan in organizacijo telesne vzgoje v antiki. Njihova funkcija kot mest za telesni razvoj, socialno življenje in izobraževanje je vplivala na kasnejše evropske tradicije šolanja in športnih objektov.
Palaestre so torej predstavljale več kot le prizorišče za borilne veščine: bile so središča mladinske vzgoje, športnega izobraževanja in družabnega življenja v antični Grčiji.
Dvorišče palaestre v Olimpiji (levo) in kolonada (desno)
Kaj je bila palaestra?
Palaestra je bila stavba v antični Grčiji, kjer so se učili in vadili rokoborbo. Beseda palaestra temelji na grški besedi pale, ki pomeni rokoborba. Od šestega stoletja pred našim štetjem do konca rimske cesarske dobe so palaestre gradili po vsej Grčiji. Najzgodnejše so bile v zasebni lasti, v petem stoletju pred našim štetjem pa so začele nastajati javne. Skoraj vsako grško mesto je imelo vsaj eno palaestro, nekatera velika mesta pa so jih imela več.
Palaestre so se pogosto nahajale v bližini gimnazij ali pa so jim bile priložene. Gimnazija se je verjetno prvič pojavila v šestem stoletju pred našim štetjem. Oba so pogosto imenovali preprosto "gimnazija". Grški zgodovinar, biograf in esejist Plutarh piše, da se je palaestra uporabljala izključno za rokoborbo in pankration, šport, ki je bil podoben rokoborbi, vendar veliko bolj grob kot ta. Boks se je poučeval in vadil v telovadnici. Upokojeni športniki so imeli v lasti in upravljali majhne palaestre. Grški moški vseh starosti so se pridružili palaestram. Starejši (stari) moški so včasih imeli svoje palaestre.
Kolonada v palaestri v Olimpiji
Oblikovanje palaestre
Vitruvij je bil rimski arhitekt, ki je živel v času Avgusta. V svoji knjigi O arhitekturi je pripravil načrt za popolno palaestro. Ta palaestra je podobna palaesti v grški Olimpiji, kjer so potekale antične olimpijske igre. Vitruvijeva palaestra ima veliko dvorišče, odprto proti nebu. To dvorišče obdajajo pokrite kolonade.
Na dvorišču so bile jame skammata, v katerih so vadili rokoborci in pankrati. Skamma ("izkopani del") je bil prostor, kjer je bila zemlja obrnjena in prekrita z debelim slojem peska, da bi zagotovili trdno podlago za rokoborce. Ker so morali rokoborci tekmovati v deževnem vremenu, sta bili v palaestri dve skammi: suha in mokra. Borci so blato v mokri skammi imenovali "čebelji vosek".
Borci so zemljo in pesek obračali s sekiro. To je veljalo za smiselno vadbo in sekira je postala simbol rokoborbe v grški umetnosti. Verjetno je bila mokra skamma nameščena pod kolonadami, da bi preprečila izhlapevanje. Grški zdravniki so menili, da ima mešanica blata in olja zdravilno moč, zato so v jamah pogosto uporabljali mešanico blata in olja.
Vitruvij opisuje enojne kolonade na treh straneh dvorišča in dvojno kolonado na severni strani. Ta dvojna kolonada naj bi prostor za njo ščitila pred soncem in dežjem. Palaestra je bila prostor za vadbo telesa in uma. Ta soba je bila efebej. Tu so se mladi moški (efebi) učili o grški kulturi. Kamnite klopi so bile vgrajene v stene.
Na desni strani efebija bi Vitruvij imel tri sobe: sobo za udarne vreče, sobo za prah in prašek ter sobo za kopanje. Na levi strani efebeiona bi bila soba za shranjevanje olja ter skupina prostorov za peč in vroče kopeli. Vroče kopeli so bile rimska potreba in jih v Olimpiji ni bilo. Morda je bilo to zaradi pomanjkanja vode v Olimpiji. Kopeli v Olimpiji so bile preproste, kopeli v Delfih pa velike in zapletene.
Vitruvij ne omenja prostora za preoblačenje (apodyterion), vendar je bil v vsaki palaestri zagotovo vsaj eden. Pala in pankracija sta se izvajali goli. Vitruvij tudi ne omenja sobe za ples (sphairisterion), ki so jo imele nekatere palaestre. Ni znano, ali je bil ta prostor namenjen za igre z žogo, shranjevanje ali vadbo.
Ob deževnih dneh so se pod dvema do štirimi pokritimi kolonadami, ki so bile postavljene na dvorišču, učili in vadili rokoborbo. Tik ob teh kolonadah so bile garderobe, prostori za kopanje, shrambe ter prostori za predavanja in srečanja s prijatelji. Ti prostori so se pogosto uporabljali za homoseksualne ali pederastične poskuse.
Hermes Enagonios ("Hermes tekmovanja") je predsedoval palaestri. Upodobljen je bil na pravokotnem kosu marmorja z glavo in pokončnim penisom. Hermes je bil bog rokoborbe in včasih naj bi bil oče Palaestre, boginje rokoborbe. V grški umetnosti Herm pogosto označuje, da je prizor palaestra. Kipi Apolona in Herakla so prav tako stali v palaestri.

Palaestru je predsedoval Herm. Drgnjenje njegovega falusa je prinašalo srečo. (Marmor; ok. 520 pr. n. št.; 66 cm (25 ¾ palca); Nacionalni arheološki muzej, Atene)
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je bila palaestra?
O: Palaestra je bila stavba v antični Grčiji, kjer so se učili in vadili rokoborbo.
V: Kako je bilo videti dvorišče palaestre?
O: Dvorišče palaestre je bilo običajno veliko in pravokotno, odprto proti nebu in obdano s kolonadami.
V: Kateri prostori so se nahajali ob kolonadah?
O: Ob kolonadah v palaestri so bile garderobe, predavalnice, kopalnice in prostori za shranjevanje opreme.
V: Kako pogosto so rokoborci vadili v palaestrah?
O: Rokoborci so vadili v palaestrah pod kolonadami v vsakem vremenu.
V: Ali so bila v vseh mestih v antični Grčiji palaestra?
O: Večina mest v antični Grčiji je imela vsaj eno palaestro, večja mesta pa so jih lahko imela več.
V: Kdo je bil lastnik večine teh stavb?
O: Večina teh stavb je bila zgrajena z davki in ne v zasebni lasti.
V: Kako pomembna je bila ta stavba za grške moške in dečke?
O: Palaestra je bila zelo pomemben del vsakdanjega življenja grških moških in fantov; nekateri so do svoje najljubše palaestre čutili celo tako veliko naklonjenost, kot jo sodobni moški čutijo do svoje matične univerze.
Iskati