Salon (parlour) – definicija, zgodovina in vrste prostorov
Salon (parlour) – definicija, zgodovina in vrste: od samostanskih in viktorijanskih salonov do sodobnih dnevnih sob, restavracij (ice cream, pizza) in tematskih prostorov.
Parlour (ali salon) izhaja iz francoske besede parloir, ki izhaja iz parler ('govoriti'). Izraz označuje sobo v hiši, kjer so se ljudje zbirali in pogovarjali – prostor za sprejemanje obiskovalcev, druženje in sprejemanje gostov. V nekaterih kulturah imajo sorodne prostore posebna imena, na primer v Turčiji se tak prostor imenuje kiosk. V Svetem pismu obstajajo omembe podobnih prostorov; na primer Sveto pismo (Sodniki 3,20) govori o "poletnem salonu", majhni sobi na strehi hiše z odprtimi okni, ki lovijo vetrič in imajo vrata proti zunanjosti, skozi katera lahko vstopijo obiskovalci.
Etnologija in zgodovina
Beseda je najprej pomenila preprosto sobo za pogovor, nato pa je dobila širše družbene in kulturne pomene. V 17. in 18. stoletju v Franciji so se razvili znani kulturni saloni – srečanja intelektualcev in umetnikov, pogosto prirejena v zasebnih domovih in vodena s strani gostiteljice (t. i. salonnière). Ti saloni so pomembno vplivali na razširjanje idej, izmenjavo mnenj in razvoj književnosti ter filozofije, še posebej v času razsvetljenstva.
Religiozne in zgodovinske omembe
V biblijskih besedilih (na primer navedeno pri Sodnikih) so saloni služili kot posebni prostori z dobrim prezračevanjem. V 1. knjigi kron (1 Kr 6,5, naveden kot "notranji prostori" v 1. knjigi kron 28,11) so omenjeni majhni prostori okoli templja, ki jih je zgradil Salomon: nekateri razlagalci menijo, da so šlo za preddverje in svetišče (templja).
Saloni v samostanih in srednjem veku
V srednjeveški krščanski rabi je bil salon običajno ena od dveh pomembnih sob v samostanu. Zunanji salon (običajno v zahodnem delu stavbe, blizu glavnega vhoda) je služil za sprejem obiskovalcev in poslovanje z ljudmi zunaj samostana. Notranji salon (ob križnem hodniku, ob kapiteljski hiši v vzhodnem delu) pa je bil namenjen pogovoru med menihi ali nunami, ne da bi motili tišino v križnem hodniku. Tako so se v samostanih ločevale potrebe po tišini in po komunikaciji z zunanjim svetom.
Viktorijanski in moderno obdobje
V sodobnejši rabi je salon pogosto pomenil uradno dnevno sobo v veliki hiši ali dvorcu. V poznem 19. stoletju je bil salon pogosto reprezentančna soba, uporabljena ob praznikih, nedeljah in ob posebnih priložnostih; čez teden je bila pogosto zaprta. Družine so v salonu hranile svoje najboljše pohištvo, umetniška dela in druge dragocenosti na ogled. V tradicionalni praksi so v salonu tudi razstavili truplo umrlega med organizacijo pogreba. V 20. stoletju pa so arhitekti in notranji oblikovalci spremenili razporeditev bivalnih prostorov; v mnogih domovih je salon nadomestila bolj neformalna dnevna soba, ki je namenjena vsakodnevnemu druženju in sprostitvi.
Različne vrste in sodobne rabe
V govoru angleško govorečih dežel izraz parlour/parlor zajema tudi različne poslovne dejavnosti in oblike gostinskih lokalov. V nekaterih delih Velike Britanije in Združenih držav Amerike je parlour skupno ime za vrste restavracij ali lokalov, npr. "ice cream parlour" ali "pizza parlour". Srečamo tudi "beer parlors", "wine parlors" ali celo "spaghetti parlor". Beseda "parlour" se je uporabljala tudi za opis kavarne kot "coffee parlor". Poleg gostinskih dejavnosti se izraz uporablja za podjetja s storitvami, npr. tattoo parlour (salon za tetoviranje), beauty salon (lepotni salon), frizerski salon ali funeral parlour (pogrebni salon).
Arhitektura, oprema in družbeni pomen
Saloni so bili pogosto umeščeni blizu glavnega vhoda ali v reprezentančnem delu hiše, z izbiro oblik in pohištva, ki naj bi izražali družbeni status lastnika. Tipična oprema je vključevala udobne sedeže, klubske mize, vitrine z videnimi predmeti in umetniške slike. Postavitev je služila tako intimnim pogovorom kot formalnim sprejemom; razsvetljava, tkanine in dekoracije so bile skrbno izbrane, da ustvarijo prijetno in dostojanstveno vzdušje.
Zaključek
Izraz salon oziroma parlour torej zajema širok spekter pomenov: od majhne poletne sobe na strehi, omenjene v Svetem pismu, prek samostanskih prostorov in francoskih intelektualnih salonov, do viktorijanskih reprezentančnih prostorov in sodobnih dnevnih sob ter komercialnih lokalov. Pomen in raba se razvijata z družbenimi spremembami, vendar ostaja skupna nit namen prostora kot prizorišča za pogovor, sprejemanje gostov in druženje.
Grško-renesančni salon v Metropolitanskem muzeju umetnosti.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj pomeni beseda "parkour"?
O: Salon je prostor v hiši, kjer se ljudje lahko srečujejo in pogovarjajo. Izhaja iz francoske besede parloir, ki pomeni "govoriti".
V: Kako je bil salon uporabljen v srednjeveških krščanskih samostanih?
O: V srednjeveških krščanskih samostanih sta bili dve sobi, imenovani zunanji in notranji salon. V zunanjem salonu so se menihi ali nune srečevali z obiskovalci in poslovali z ljudmi zunaj samostana. V notranjem prostoru so se lahko pogovarjali, ne da bi motili druge v samostanu.
V: Katera je še vrsta rabe besede "salon"?
O: Beseda "parlor" se uporablja tudi za opis nekaterih vrst restavracij, kot so sladoledarna, picerija, pivnica, vinoteka ali špageterija. Uporablja se lahko tudi za opis posebnih storitvenih dejavnosti, kot je salon za tetoviranje ali kavarna, kot salon za kavo.
V: Kje je Salomon zgradil notranje prostore v skladu s 1. Kroniko 28,11?
O: V skladu z 1 Kron 28,11 je Salomon zgradil majhne sobe ali komore po vseh dveh straneh in enem koncu templja (1 Kr 6,5). Te so bile znane kot notranje sobe ali notranji saloni.
V: Kaj je poletni salon, omenjen v Sodnikovih 3,20?
O: Poletni salon, omenjen v Sodnikov 3;20, je majhna soba, zgrajena na vrhu hiše, z odprtimi okni za lovljenje vetra in z vhodnimi vrati, ki vodijo ven, da lahko vstopijo obiskovalci.
V: Kako se je uporaba sobe spremenila v 20. stoletju?
O: V 20. stoletju so arhitekti in dekoraterji spremenili način uporabe te sobe. V večini domov jo je nadomestila dnevna soba.
Iskati