Pica (pizza): definicija, zgodovina, sestavine in vrste
Pica: definicija, zgodovina, sestavine in vrste. Odkrijte neapeljsko tradicijo, priljubljene prelivi, recepti in nasvete za popolno skorjo ter ideje za domaco pico.
Pizza je ena najbolj prepoznavnih in razširjenih vrst hrane na svetu, tradicionalno nastala v Italiji. Podelimo jo kot okrogel ali pravokoten kos testa (skorjo), prelit z različnimi omakami in obložen z raznovrstnimi prelivi. Običajna osnova je kruhasta plošča – t. i. "skorja pice" – na katero položimo omako in prelive ter pico spečemo v peči. Najpogostejša omaka je paradižnikova, lahko pa se uporabljajo tudi omake na osnovi masla ali bešamel. Prelivi vključujejo sestavine, kot so sir, klobase, feferoni, zelenjava, začimbe in zelišča ter bazilika in ocvirki, čeprav je seznam praktično neomejen.
Definicija in značilnosti
Pica je večplastna jed, sestavljena iz naslednjih osnovnih elementov:
- Testo – najpogosteje narejeno iz moke, vode, kvasa in soli; debelina in širina skorje se razlikujeta glede na vrsto pice.
- Omaka – navadno paradižnikova, v nekaterih receptih pa se uporabljajo tudi pesto, pinjenec, jogurt ali omake na osnovi masla.
- Sir in prelivi – več vrst sira (npr. mozzarella), mesni izdelki, zelenjava, morske dobrote, zelišča in začimbe.
- Peka – pice se lahko pečejo v krušni peči na les, v plinski ali električni peči ter na žaru; temperatura in čas peke močno vplivata na teksturo skorje in okus.
Zgodovina
Pogosto se pica povezuje z neapeljsko kuhinjo in res izhaja iz južne Italije, kjer so si revnejši prebivalci že v 18. in 19. stoletju pripravljali enostavne razrezane plošče testa s prelivom. Tradicionalna neapeljska pica (Pizza Napoletana) je znana po tanki, a rahli skorji s pookusnim robom (cornicione). Pica je svojo globalno priljubljenost pridobila v 20. stoletju, ko so italijanski priseljenci širili recepte in prakse v Združene države Amerike in drugod po svetu. Tam so nastale različne regionalne različice in komercialne oblike pice, ki so jih prilagodili lokalnim okusom.
Sestavine in različne izbire
Sestavine za pico so zelo raznolike; nekatere osnovne in pogoste izbire:
- Testo: tradicionalno kvašeno, lahko brezglutensko, polnozrnato ali celo narejeno iz cvetače (za nizkokalorične različice).
- Omaka: paradižnikova, bešamel, pesto, beli jogurt, BBQ omaka ali olivno olje z začimbami.
- Siri: mozzarella, parmezan, pecorino, gorgonzola, ricotta in mnogi drugi.
- Mesni prelivi: klobase, panceta, pršut, piščanec, salama, morske jedi.
- Zelenjava in zelišča: paprike, gobe, čebula, olive, rukola, sveža bazilika in druge dišavnice.
Vrste in regionalne različice
Obstaja veliko stilov pice, nekaj najbolj znanih:
- Neapeljska (Neapolitan): mehka, žvečljiva skorja z izrazitim robom, preprosta sestava (paradižnik, mozzarella, bazilika).
- Rimska: tanjša in hrustljava skorja, pogosto pečena pravokotno in rezana na kose.
- Newyorška: velika krožna pica z tanko, upogljivo skorjo; rezine se pogosto jedo na poti.
- Chicago deep-dish: debela pica kot pita z visokimi stranicami in veliko nadeva ter paradižnikove omake na vrhu.
- Fokusne in gourmet različice: z netradicionalnimi kombinacijami (npr. fig, kuhano jajce, rakci ali eksotična zelenjava) ter s poudarkom na kakovosti sestavin.
Priprava in peka
Priprava pice običajno vključuje gnetenje testa, daljše vzhajanje za razvijanje okusa, oblikovanje skorje, mazanje z omako, dodajanje sira in prelivov ter peko na visoki temperaturi. Peka v leseni krušni peči pri zelo visokih temperaturah (400–500 °C) ustvari prepoznaven vonj in rahlo zažgano skorjo, kar je cenjeno pri tradicionalnih različicah. V domačem okolju je pomembno predhodno ogreti peč na najvišjo možno temperaturo in uporabiti kamnito ploščo ali pekač za boljšo hrustljavost.
Hranjenje, shranjevanje in ponovno segrevanje
Nepravilno shranjevanje lahko poslabša teksturo in okus. Svežo pico je najbolje jesti takoj po peki, presežek pa je mogoče hraniti v hladilniku do 2–3 dni. Pri daljšem shranjevanju je priporočljivo zamrzniti posamezne kose. Za ponovno segrevanje je primeren ventilatorski režim v pečici ali segrevanje na ponvi z malo olja, da ostane skorja hrustljava; mikrovalovna pečica naredi skorjo pogosto mehko ali gumijasto.
Prehranske informacije in prilagoditve
Pica je lahko visoko kalorična, predvsem zaradi sira in mastnih mesnin, vendar jo je enostavno prilagoditi tudi zdravim prehranskim potrebam: izbrati polnozrnato ali tanjšo skorjo, zmanjšati količino sira, uporabiti več zelenjave ali vegetarijanske/vegan alternative za sir in meso. Obstajajo tudi različice brez glutena ter z zmanjšano vsebnostjo maščob, primerne za posebne diete.
Kulturni pomen
Pica je postala globalni simbol druženja in hitrega prehranjevanja, prisotna je v restavracijah, hitrih prehranjevalnicah in domačih kuhinjah po vsem svetu. Različne države so pičo prilagodile lokalnim okusom, kar je privedlo do številnih zanimivih in regionalno značilnih različic.
Okrogla pica turškega tipa, znana kot Lahmacun, iz Gaziantepa
Pica z gobami in sirom
Pice se pečejo v tradicionalni krušni peči na drva
Zgodovina
Izvor besede pica je negotov. Jed so izumili v Neaplju pred približno 200 leti. To je ime za posebno vrsto ploščatega kruha, narejenega iz posebnega testa. Pica je doživela drugo rojstvo, saj so jo v poznem 19. stoletju prenesli v Združene države Amerike.
Ploščati kruhki, kot je ligurska focaccia, so znani že zelo dolgo. Pice je treba peči pri temperaturi 200-250 °C. Takšne temperature je takrat dosegala le redko katera domača pečica. Zato so pice pripravljali doma, nato pa so jih dali peči v mestno pekarno. Junija 1889 je neapeljski kuhar Raffaele Esposito v čast kraljici Margheriti izdelal pico "Margherita", ki je bila prva pica s sirom.
Pico so v Združene države Amerike prinesli italijanski priseljenci konec devetnajstega stoletja, najprej pa se je pojavila na območjih, kjer je bilo največ italijanskih priseljencev. Prva picerija v državi, Lombardi's, je bila odprta leta 1905. Veterani, ki so se vrnili iz italijanske kampanje druge svetovne vojne, so bili pripravljen trg za pico. Od takrat se je poraba pice v ZDA razmahnila. Verige picerij, kot so Domino's, Pizza Hut in Papa John's, imajo prodajalne po vsej državi. Trinajst odstotkov prebivalcev ZDA vsak dan poje pico.
Vrste pic
V 20. stoletju je pica postala mednarodna hrana, prelivi pa se lahko precej razlikujejo glede na lokalne okuse. Te pice so sestavljene iz enakih osnovnih sestavin, vendar vključujejo veliko izbiro sestavin, kot so sardele, jajca, ananas, banana, kokos, kislo zelje, jajčevci, kimči, jagnjetina, kuskus, piščanec, ribe in školjke, meso, pripravljeno na načine, kot so turška jagnjetina, doner ali piščanec tikka masala, in netradicionalne začimbe, kot sta curry in tajski sladki čili. Za vegetarijance so lahko pice pripravljene tudi brez mesa, za vegane pa brez sira.
Stili pic
Neapeljska pica (pizza Napoletana). Pristne neapeljske pice so narejene iz lokalnih sestavin, kot sta paradižnik San Marzano, ki raste na vulkanskih ravnicah južno od Vezuva, in mocarela di Bufala Campana, ki je narejena iz mleka vodnih bivolov, gojenih na močvirnatih območjih Kampanije in Lacija v napol divjem stanju (ta mocarela je zaščitena z lastnim evropskim zakonom). Testo za pravo neapeljsko pico je sestavljeno iz italijanske moke, naravnega neapeljskega kvasa ali pivskega kvasa, soli in vode. testo je treba zgnesti ročno ali z mešalnikom nizke hitrosti. Po vzhajanju je treba testo oblikovati ročno, brez pomoči valjarja ali druge mehanske naprave, in ne sme biti debelejše od 3 mm (1/8 in). pica se peče v pečici. ko je pečena, mora biti hrustljava, mehka in dišeča. Neapeljska pica je v Italiji pridobila status "zajamčene tradicionalne specialitete". Ta priznava le tri uradne različice: pica marinara, ki je pripravljena iz paradižnika, česna, origana in ekstra deviškega oljčnega olja (čeprav večina neapeljskih picerij marinari dodaja tudi baziliko), pica Margherita, ki je pripravljena iz paradižnika, mocarele, bazilike in ekstra deviškega oljčnega olja, ter pica Margherita DOC, ki je pripravljena iz paradižnika, buffalo mocarele iz Kampanje v filetih, bazilike in ekstra deviškega oljčnega olja.
V slogu Lazia: V Laziju (Rim) in tudi v številnih drugih delih Italije je pica na voljo v dveh različnih "okusih": Pizza Rustica" ali "Pizza a Taglio". Pica se peče v dolgih pravokotnih pekačih in je razmeroma debela (1-2 cm). Skorja je podobna skorji angleškega mafina in se večinoma peče v električni pečici. Ob nakupu je običajno razrezana s škarjami ali nožem, cena pa je določena po teži. 2) V restavracijah s pico (picerijah) jo postrežejo v posodi v tradicionalni okrogli obliki.
Druge vrste pic laškega tipa vključujejo:
- Pizza Romana (v Neaplju): paradižnik, mocarela, sardele, origano, olje;
- Dunajska pica: paradižnik, mocarela, nemška klobasa, origano, olje;
- Pizza Capricciosa ("Kapriciozna pica"): mocarela, paradižnik, gobe, artičoke, kuhana šunka, olive in olje heyy
- Pizza Quattro Stagioni ("Pizza štirih letnih časov"): enake sestavine kot Capricciosa, vendar se sestavine ne mešajo;
- Pizza Quattro Formaggi ("pica s štirimi siri"): paradižnik, mocarela, stracchino, fontina, gorgonzola.
Na pici sicilijanskega tipa so priloge zapečene neposredno v skorjici. Sicilijanska pica Pizza Hut, predstavljena leta 1994, ni pristen primer tega sloga, saj so v skorjo vmešani le česen, bazilika in origano,prodaja se v verigi restavracij Pizza Hut.
Bela pica (pizza bianca) ne vsebuje paradižnikove omake, pogosto jo nadomestijo s pestom ali mlečnimi izdelki, kot je kisla smetana. Najpogosteje, zlasti na vzhodni obali Združenih držav Amerike, je preliv sestavljen le iz sira mocarela in rikote, ki sta prelita z oljčnim oljem ter baziliko in česnom. V Rimu se izraz pizza bianca nanaša na vrsto kruha, ki se prelije samo z oljčnim oljem.
Avtentična neapeljska pica Margherita, ki je osnova za večino vrst pic.
Slavna polnjena pica v Chicagu
Pizza al taglio v Rimu.
Pizzerije
Antica Pizzeria Port'Alba, prva picerija v Italiji, je začela pripravljati pice leta 1738 in jih ponuja še danes.
Nekatere svetovne franšize za prodajo pic so Pizza Hut, Domino's Pizza, Cici's Pizza, Papa John's in Little Caesars.
Zamrznjena pica
Zamrznjena pica je predhodno pripravljena pica, ki se nato globoko zamrzne in razdeli v supermarketih. Je ena najuspešnejših in najbolj priljubljenih vrst hitro pripravljene hrane. Ena glavnih znamk zamrznjenih pic je Digiorno.
Vprašanja in odgovori
V: Kaj je pica?
O: Pizza je italijanska hrana, ki je nastala v Italiji (na območju Neaplja). Narejena je iz različnih prelivov, dodanih na kos kruha, prelitega z omako.
V: Kateri so pogosti dodatki za pico?
O: Najpogostejši dodatki za pico so sir, klobase, feferoni, zelenjava, paradižnik, začimbe in zelišča ter bazilika.
V: Katere vrste omak se uporabljajo na pici?
O: Omake, ki se uporabljajo na pici, so običajno paradižnikove, lahko pa se uporabljajo tudi maslene omake.
V: Kako se imenuje kos kruha, ki je osnova za pico?
O: Kos kruha, ki je osnova za pico, se običajno imenuje "skorja za pico".
V: Ali so kakšne omejitve glede vrste preliva, ki ga lahko damo na pico?
O: Ne, na pico lahko damo skoraj vse vrste prelivov. Prelivi se v različnih delih sveta razlikujejo.
V: Kako se je pojavila zamisel o pripravi pice?
O: Pizza izvira iz Italije iz neapeljske kuhinje. Vendar je postala priljubljena v številnih delih sveta.
Iskati