Pica

Zgodovina

Izvor besede pica je negotov. Jed so izumili v Neaplju pred približno 200 leti. To je ime za posebno vrsto ploščatega kruha, narejenega iz posebnega testa. Pica je doživela drugo rojstvo, saj so jo v poznem 19. stoletju prenesli v Združene države Amerike.

Ploščati kruhki, kot je ligurska focaccia, so znani že zelo dolgo. Pice je treba peči pri temperaturi 200-250 °C. Takšne temperature je takrat dosegala le redko katera domača pečica. Zato so pice pripravljali doma, nato pa so jih dali peči v mestno pekarno. Junija 1889 je neapeljski kuhar Raffaele Esposito v čast kraljici Margheriti izdelal pico "Margherita", ki je bila prva pica s sirom.

Pico so v Združene države Amerike prinesli italijanski priseljenci konec devetnajstega stoletja, najprej pa se je pojavila na območjih, kjer je bilo največ italijanskih priseljencev. Prva picerija v državi, Lombardi's, je bila odprta leta 1905. Veterani, ki so se vrnili iz italijanske kampanje druge svetovne vojne, so bili pripravljen trg za pico. Od takrat se je poraba pice v ZDA razmahnila. Verige picerij, kot so Domino's, Pizza Hut in Papa John's, imajo prodajalne po vsej državi. Trinajst odstotkov prebivalcev ZDA vsak dan poje pico.

Vrste pic

V 20. stoletju je pica postala mednarodna hrana, prelivi pa se lahko precej razlikujejo glede na lokalne okuse. Te pice so sestavljene iz enakih osnovnih sestavin, vendar vključujejo veliko izbiro sestavin, kot so sardele, jajca, ananas, banana, kokos, kislo zelje, jajčevci, kimči, jagnjetina, kuskus, piščanec, ribe in školjke, meso, pripravljeno na načine, kot so turška jagnjetina, doner ali piščanec tikka masala, in netradicionalne začimbe, kot sta curry in tajski sladki čili. Za vegetarijance so lahko pice pripravljene tudi brez mesa, za vegane pa brez sira.

Stili pic

Neapeljska pica (pizza Napoletana). Pristne neapeljske pice so narejene iz lokalnih sestavin, kot sta paradižnik San Marzano, ki raste na vulkanskih ravnicah južno od Vezuva, in mocarela di Bufala Campana, ki je narejena iz mleka vodnih bivolov, gojenih na močvirnatih območjih Kampanije in Lacija v napol divjem stanju (ta mocarela je zaščitena z lastnim evropskim zakonom). Testo za pravo neapeljsko pico je sestavljeno iz italijanske moke, naravnega neapeljskega kvasa ali pivskega kvasa, soli in vode. testo je treba zgnesti ročno ali z mešalnikom nizke hitrosti. Po vzhajanju je treba testo oblikovati ročno, brez pomoči valjarja ali druge mehanske naprave, in ne sme biti debelejše od 3 mm (1/8 in). pica se peče v pečici. ko je pečena, mora biti hrustljava, mehka in dišeča. Neapeljska pica je v Italiji pridobila status "zajamčene tradicionalne specialitete". Ta priznava le tri uradne različice: pica marinara, ki je pripravljena iz paradižnika, česna, origana in ekstra deviškega oljčnega olja (čeprav večina neapeljskih picerij marinari dodaja tudi baziliko), pica Margherita, ki je pripravljena iz paradižnika, mocarele, bazilike in ekstra deviškega oljčnega olja, ter pica Margherita DOC, ki je pripravljena iz paradižnika, buffalo mocarele iz Kampanje v filetih, bazilike in ekstra deviškega oljčnega olja.

V slogu Lazia: V Laziju (Rim) in tudi v številnih drugih delih Italije je pica na voljo v dveh različnih "okusih": Pizza Rustica" ali "Pizza a Taglio". Pica se peče v dolgih pravokotnih pekačih in je razmeroma debela (1-2 cm). Skorja je podobna skorji angleškega mafina in se večinoma peče v električni pečici. Ob nakupu je običajno razrezana s škarjami ali nožem, cena pa je določena po teži. 2) V restavracijah s pico (picerijah) jo postrežejo v posodi v tradicionalni okrogli obliki.

Druge vrste pic laškega tipa vključujejo:

• Pizza Romana (v Neaplju): paradižnik, mocarela, sardele, origano, olje;
• Dunajska pica: paradižnik, mocarela, nemška klobasa, origano, olje;
• Pizza Capricciosa ("Kapriciozna pica"): mocarela, paradižnik, gobe, artičoke, kuhana šunka, olive in olje heyy
• Pizza Quattro Stagioni ("Pizza štirih letnih časov"): enake sestavine kot Capricciosa, vendar se sestavine ne mešajo;
• Pizza Quattro Formaggi ("pica s štirimi siri"): paradižnik, mocarela, stracchino, fontina, gorgonzola.

Na pici sicilijanskega tipa so priloge zapečene neposredno v skorjici. Sicilijanska pica Pizza Hut, predstavljena leta 1994, ni pristen primer tega sloga, saj so v skorjo vmešani le česen, bazilika in origano,prodaja se v verigi restavracij Pizza Hut.

Bela pica (pizza bianca) ne vsebuje paradižnikove omake, pogosto jo nadomestijo s pestom ali mlečnimi izdelki, kot je kisla smetana. Najpogosteje, zlasti na vzhodni obali Združenih držav Amerike, je preliv sestavljen le iz sira mocarela in rikote, ki sta prelita z oljčnim oljem ter baziliko in česnom. V Rimu se izraz pizza bianca nanaša na vrsto kruha, ki se prelije samo z oljčnim oljem.

Avtentična neapeljska pica Margherita, ki je osnova za večino vrst pic.


Slavna polnjena pica v Chicagu


Pizza al taglio v Rimu.

Pizzerije

Antica Pizzeria Port'Alba, prva picerija v Italiji, je začela pripravljati pice leta 1738 in jih ponuja še danes.

Nekatere svetovne franšize za prodajo pic so Pizza Hut, Domino's Pizza, Cici's Pizza, Papa John's in Little Caesars.

Zamrznjena pica

Zamrznjena pica je predhodno pripravljena pica, ki se nato globoko zamrzne in razdeli v supermarketih. Je ena najuspešnejših in najbolj priljubljenih vrst hitro pripravljene hrane. Ena glavnih znamk zamrznjenih pic je Digiorno.