Andromeda (grško: Ἀνδρομέδα, Androméda ali Ἀνδρομέδη, Andromédē) je v grški mitologiji etiopska princesa, hči kralja Kefeja in njegove žene Kasiopeje. Ko se je Kasiopeja pohvalila, da je njena hči lepša od Nereid, je to razjezilo boga morja Pozejdona, ki je za kazen poslal morsko pošast Ceto, da bi opustošila deželo. Obupani kralj Kefej se je posvetoval z delfsko vedeževalko, ki je rekla, da je treba Andromedo žrtvovati morski pošasti; Andromedo so nato priklenili na skalo ob obali. Ko je junak Perzej zagledal Andromedo (priletel je, ko je obglavil Meduzo), je ubil morsko pošast in rešil Andromedo. Kmalu sta se poročila, Perzej pa je nato ustanovil mesto Mikene. Po Perzeju je mati Peresa, Alkeja, Heleja, Mestorja, Stenela in Elektriona ter dveh hčera, Avtohte in Gorgofone. Andromeda je tudi Heraklova prababica.
V grščini njeno ime pomeni "vladarica ljudi" iz ἀνήρ, ἀνδρός (anēr, andrós - "[iz] človeka") in medon ("vladar").
Različice mita
Obstaja več različic zgodbe o Andromedi. V nekaterih virih Perzej ubije pošast s svojim mečem, v drugih mito uporabi glavo Meduze, s katero pošast spremeni v kamen. Še druga različica navaja, da je Perzej na poti z Meduzino glavo prišel v mesto Joppa (današnja Jaffa), kjer je Andromedo predvidoma zvezal na obali.
V nekaterih verzijah je pred prihodom Perzeja Andromedo zaročen s princem Phinejem, katerega bodoči ženitveni načrti sprožijo spopad med Perzejem in zaljubljencem. V teh različicah Perzej uporabi Meduzino glavo, da bi poražene sovražnike spremenil v kamen.
Orodja in pomoč junaka
Perzej v več pripovedih uporablja božanske pripomočke: Athena mu da odsevni ščit, Hermes mu posodi krilate sandale, pogosto ima tudi čeveljasto vrečo (kibisis) za ohranjanje Meduzine glave in v nekaterih različicah tudi nevidnostni čelad Hada. Ti atributi pojasnjujejo, kako je premagal Meduzo ter se izognil nevarnostim na poti in ob reševanju Andromede.
Pomen in potomci
Po zakonu sta Perzej in Andromeda imela več otrok: med njimi so pogosto navajani Peres, Alkej, Helej, Mestor, Stenel in Elektrion, ter hčerki Avtohta in Gorgofona. Skozi te potomce je Andromeda prednica znanih junakov; na primer preko Elektirona in njegove hčerke Alkmene je Andromeda pogosto navedena kot prababica Herakla (Heraklesa).
Ikonografija in vpliv v kulturi
Motiv Andromede, priklenjene na skalni obrežje, je bil priljubljen v antiki na vazah in mozaikih ter ostaja stalna tema v evropski umetnosti: renesančna in baročna dela (npr. Rubens, Rembrandt) pogosto upodabljajo trenutek reševanja. Zgodba je navdihnila tudi opere, pesmi, balete, literaturo in sodobne filmske interpretacije.
Zvezdni pomen
Po mitu so Andromedo in člani njene družine postavili med zvezde: ozvezdja Andromeda, Perzej, Kasiopeja, Kefej in Cetus naj bi odražala sojenje bogov in človeške usode. Ozvezdje Andromeda je pomembno tudi astronomom zaradi slavne Andromedine galaksije (M31), ki je najbližja velika galaksija Mlečni poti.
Geografska opomba
V antičnih besedilih je "Etiopija" pogosto označevala razširjene, oddaljene dele Afrike in ni nujno enakovredna sodobni državi Etiopiji. V mitih gre za literarno-geografsko označbo oddaljene, eksotične dežele.
Zaključek
Andromeda ostaja močan simbol — žrtev, rešenka in mati plemenitih potomcev — ter prispevek k številnim umetniškim in astronomskim motivom. Njena zgodba povezuje teme ponosa, kazni, odrešitve in rodovnih vezi v bogatem nizu grških mitoloških pripovedi.
