Veliki plamenec (Phoenicopterus roseus) – opis, habitat in prehrana
Veliki plamenec (Phoenicopterus roseus) je najbolj razširjena vrsta iz družine plamencev. Razširjen je po mokriščih Afrike, jugozahodne Evrope in južne Azije, pri čemer so velike kolonije znane na primer v lagunah Sredozemlja, delih Afrike in ob obalah Indijskega potoka. Gre za največjo vrsto plamencev, a njegove običajne velikostne vrednosti so precej manjše, kot navajajo nekateri viri: visoki so približno 1,2–1,5 m, tehtajo običajno 2–4 kg, razpon kril pa znaša približno 1,4–1,7 m. V naravi lahko živijo okoli 20–30 let, v ujetništvu pa tudi dlje.
Opis in barva
Veliki plamenec ima dolgo vratno držo, dolge noge in značilen ukrivljen kljun. Njegovo perje je predvsem svetlo rožnato do rožnato-rdeče, intenziteta barve pa je posledica karotenoidov v prehrani (več karotenoidov = močnejša rožnata barva). Mlade ptice so sivkaste ali bele in pridobivajo rožnato barvo šele z zorenjem in ustrezno prehrano.
Habitat
Ptica živi na blatnih plitvinah in plitvih obalnih lagunah s slano vodo, pa tudi na slanih jezerih, plitvih estuarjih in alkalnih jezerih. Pogosto jih najdemo na območjih, kjer so bogata mikroorganizmi in majhnimi nevretenčarji, ki predstavljajo njihov glavni vir hrane.
Prehrana in način hranjenja
Veliki plamenec je specializiran filtrator. Z nogami meša blato, nato pa s kljunom sesa vodo in filtrira hrano. Hrani se z:
- kozicami in drugimi majhnimi rakci (npr. Artemia – slanova kozica),
- različnimi vrstami alg in diatomov, vključno z modrozelenimi algami,
- mikroskopskimi organizmi, ličinkami žuželk in drobnimi mehkužci,
- občasno tudi semeni in drobnimi vodnimi organizmi.
Hrani se s sklonjeno glavo — kljun drži obrnjeno navzdol in skozi posebne lamelarne strukture filtrira vodni plankton in druge delce. Njegova zgornja čeljust je gibljiva in ni trdno pritrjena na lobanjo, kar mu omogoča učinkovito sesanje in filtriranje.
Vedenje in razmnoževanje
Veliki plamenec je zelo družabna ptica, ki živi v velikih kolonijah, včasih štejejo tudi tisoče osebkov. Gnezdi na plitvih območjih in običajno gradi gnezdo iz blata v obliki kupčka, na katerem samica izleže eno jajce (včasih dve, a to je redko). Obe starševski ptici inkubirata jajce in skrbita za mladiča, ki ga hranita s tako imenovanim "perutničjim mlekom" (glandularno izločilo bogato s hranili). Pred parjenjem in med gnezditvenim obdobjem plameni v koloniji izvajajo usklajene paritvene plese, ki vključujejo hopanje, razpiranje kril in sinhronizirane kretnje.
Zaščita in antropogeni pritiski
IUCN za zdaj uvršča velike plamence med vrste z najmanjšim konzervacijskim tveganjem (Least Concern), vendar lokalno ogrožajo njihova območja življenjskega prostora uničevanje mokrišč, onesnaževanje, prekomerno zbiranje jajc, prekomeren lov in motnje zaradi človeških dejavnosti. Ohranjanje plitvih mokrišč, zaščita gnezdišč in spremljanje populacij so ključni ukrepi za ohranjanje vrste.
Bil je državna ptica države Džunagadh.
Vprašanja in odgovori
V: Kje je mogoče najti večje plamence?
O: Velike plamence je mogoče najti v mokriščih v Afriki, jugozahodni Evropi in južni Aziji.
V: Kolikšna je povprečna višina in teža velikega plamenca?
O: Veliki plamenec je v povprečju visok do 5 metrov, njegova teža pa je 8 kilogramov.
V: Kakšen je razpon kril velikega plamenca?
O: Razpon kril velikega plamenca je od 4 do 6 čevljev.
V: Kakšna je prehrana velikega plamenca?
O: Prehrana velikega plamenca je sestavljena iz semen, alg in majhnih nevretenčarjev.
V: Kje živijo veliki plamenci?
O: Veliki plamenci živijo na blatnih plitvinah in plitvih obalnih lagunah s slano vodo.
V: Kako se veliki plamenci prehranjujejo?
O: Veliki plamenec z nogami meša blato in sesa vodo skozi kljun, pri čemer filtrira majhne kozice, semena, modrozelene alge, mikroskopske organizme in mehkužce, medtem ko se hrani z glavo navzdol.
V: Katera je bila državna ptica države Junagadh?
O: Državna ptica države Junagadh je bil veliki plamenec.
