Zeleni skovik (Picus viridis): opis, življenjski slog in stanišča
Zeleni skovik (Picus viridis) ali evropski zeleni skovik je član družine skovikov (Picidae). Pojavlja se v večjem delu Evrope in v zahodni Aziji. Obstajajo štiri podvrste. Vsi imajo zeleno perje na zgornjem delu telesa, svetlejše rumenkaste spodnje dele in značilno rdečo krono, pri samcih je pogosto rdeča tudi na licu.
Opis in velikost
Zeleni skovik je srednje velik detel. Dolžina telesa je približno 30–33 cm, teža pa okoli 140–200 g, odvisno od podvrste in posameznika. Značilno je svetlo zeleno hrbtno perje, rumenkasto trebuh, rdeča krona in temna maska ob očeh. Samci imajo pogosto rdečo piko ali lisico na licu, samice pa so običajno brez te rdečine ali z manj izrazito.
Življenjski slog in prehrana
Velik del časa se hrani z mravljami na tleh in ne "bobna" na drevesih kot nekatere druge vrste detlov. S posebno dolgo, lenuhasto in lepljivo jezikovno konico pobira mravlje in njihove ličinke iz tal ter iz gnezd. Poleg mravelj včasih uživa tudi druge žuželke, njihove ličinke, redkeje plodove, zrele jagode ali semena. Prehranjevalna mesta so običajno odprti ali polodprti predeli z dobro zalogo mravelj in nizko travo.
Gnezdenje in razmnoževanje
V drevesu izkoplje gnezditveno luknjo, v katero znese štiri do šest jajc, ki se izležejo po 19–20 dneh. Gnezdo je običajno v starih listnatih drevesih, včasih v strjenih ali delno propadlih stegnih. Oboji starša sodelujeta pri valjenju in hranjenju mladičev. Mlade ptice gnezdijo v votlini približno tri tedne do mesec dni, preden zapustijo gnezdo, čeprav ostanejo pri starših še nekaj časa med učenjem iskanja hrane.
Vedenje in glasovi
Zeleni skovik je sramežljiva ptica, vendar običajno pritegne pozornost z glasnimi klici. Glasno se oglasi z glasnim klicem, imenovanim yaffling, ki je ponavljajoč in precej nosilen ter služi za označevanje teritorija in stik z partnerjem. V primerjavi z mnogimi drugimi detli redkeje bobna po drevesih; namesto tega je najbolj prepoznaven po svojih klicih in po vedenju na tleh.
Stanišča in razširjenost
Pomembna so stara listnata drevesa za gnezdenje in bližnja prehranjevališča z veliko mravljami. Običajno ga najdemo v polodprti krajini z majhnimi gozdički, živimi mejami, razpršenimi starimi drevesi, gozdnimi robovi in poplavnimi gozdovi. Primerni habitati za prehranjevanje so travniki, vresovišča, nasadi, sadovnjaki in trate. Pogosto ga vidimo na mešanih območjih, kjer so hkrati stare cepljene ali razpokane krošnje za gnezdenje in odprte površine z mravljami za hranjenje.
Premiki, grožnje in ohranjenost
Večina populacije je sedeča; nekatere ptice izvajajo lokalne ali višinske premike v iskanju hrane pozimi. Glavne grožnje so izguba dreves za gnezdenje zaradi intenzivne rabe tal, odstranjevanje starih ali odmrlih dreves, uporaba pesticidov, ki zmanjšujejo populacijo mravelj in drugih žuželk, ter degradacija primernega habitata.
Čeprav je vrsta v številnih delih razširjena in lokalno pogosta, lokalni upadi zaradi odstranjevanja gnilih dreves in homogenizacije kmetijskih površin pomenijo previdnost. Ohranitveni ukrepi vključujejo ohranjanje in sajenje starih dreves, ohranitev mej in sadovnjakov ter zmanjšanje uporabe insekticidov.
Dodatne informacije in opazovanje
- Najboljši čas za opazovanje: zgodnje jutro in pozni popoldan, ko so klici pogostejši in ptice aktivne pri iskanju hrane.
- Kje iskati: odprti travniki ob gozdnih robovih, sadovnjaki in vasi z razpršenimi starimi drevesi.
- Prepoznavanje: po značilni zeleni barvi, rdeči kroni in glasnem yaffling klicu; vedenje na tleh pri iskanju mravelj je prav tako dobro vodilo.
- Življenjska doba: v naravi običajno več let; vrsta se lahko v ujetništvu ali idealnih razmerah doživi tudi prek deset let, v divjini pa so pogostejše krajše življenjske dobe zaradi plenilcev in okoljskih pritiskov.
Zeleni skovik je zanimiva in značilna ptičja vrsta evropskih in zahodnoazijskih pokrajin, katere ohranitev je tesno povezana z varovanjem starih dreves in raznolikih, manj intenzivno obdelanih habitatov.
