Otok Hațeg je bil v pozni kredi velik priobalni otok v Tetiškem morju. Nahajal se je na območju današnjega Hațega v okrožju Hunedoara v Romuniji. V kamninah nekdanjega otoka so našli zgornjekredne fosile dinozavrov majhnih velikosti.
Otok je nastal predvsem zaradi tektonskega dviganja v zgodnji alpski orogenezi proti koncu krede. Današnje analogije ni, vendar je otok Hainan (ob kitajski obali) po podnebju, geologiji in topografiji morda najbližji, čeprav se še vedno ne ujema najbolje. Rastlinstvo se je na primer precej razlikovalo od današnjega, prav tako tudi živalstvo.
Madžarski paleontolog Franz Nopcsa (1877-1933) je menil, da "omejeni viri" na otoku pogosto vplivajo na "zmanjšanje velikosti živali" skozi generacije, kar povzroča lokalno obliko pritlikavosti. Nopcsova teorija o otoškem pritlikavosti, znana tudi kot "otoško pravilo", je danes splošno sprejeta.
Na območju Hațega so odkriti ostanki več značilnih vrst, med katerimi izstopajo Magyarosaurus (majhen titanosavridni sauropod), Telmatosaurus (rano-razvit hadrozavroid) in Zalmoxes (ornitopod). Zanimiv primer je tudi velikanski pterozaur Hatzegopteryx, kar kaže, da otok ni nujno gostil izključno majhnih oblik. Poleg dinozavrov so bila v kamninah Hațega odkrita tudi krokodilomorfna in drugi vretenčarji ter ostanki rastlin, kar nam omogoča pogled v celotno otoško ekosistematsko strukturo.
Geologija in starost
Fosili so večinoma ohranjeni v zgornjekrednih sedimetih Hațegovega bazena, zlasti v enotah, ki so bile v preteklosti opisane kot sedimentni zapisi rečnih, aluvianskih in jezerskih okolij (npr. Sânpetru in Densuş‑Ciula enote). Gre za obdobje pozne krede (predvsem maastrichtij, približno pred 70–66 milijoni let), ko je Hațeg predstavljal izoliran otok v Tetiškem morju. Takšen izoliran življenjski prostor je pogojeval endemizem in posebne evolucijske poti tamkajšnje favne.
Paleobiologija, dokazi in razprave
Sodobne preiskave vključujejo histologijo kosti (preučevanje mikrostrukture kosti), analize rasti in primerjave z drugimi kopenskimi populacijami. Te študije pogosto kažejo na zmanjšane stopnje rasti in zgodnejše spolno zrelost pri nekaterih vrstah iz Hațega, kar podpira razlago z otoško pritlikavostjo. Hkrati pa so raziskovalci opozorili, da velikost organizmov na otoku lahko vplivajo tudi druge okoliščine: filogenetske omejitve, vrste prehranskih niš, razpoložljivost habitata in občasna kolonizacija z novimi vrstami.
Franz Nopcsa je bil pionir te ideje in njegovi zapiski so še vedno pomembni, a so jih po njegovi smrti dopolnile in izpopolnile sodobne metode. Debata še poteka: nekateri primeri res kažejo klasično otoško pritlikavost, druge primere pa je treba razložiti s kombinacijo dejavnikov ali celo kot posledico sorodnih vrst, ki so že imele manjšo velikost.
Pomen in ohranitev
Hațeg je danes cenjen kot naravni laboratorij za študij otokovske evolucije in krede v Evropi. Območje je del širših prizadevanj za varstvo in razstavljanje fosilnih najdb (Hațeg Country Dinosaurs Geopark), v muzejih v Romuniji in tujini pa so shranjeni številni ključni primerki. Odkritja iz Hațega pomembno prispevajo k razumevanju, kako so izolirane populacije odgovorile na omejene vire, predacijske pritiske in druge okoljske dejavnike v dolgih časovnih razponih.
Skupaj Hațegovi fosili predstavljajo enega najbolje ohranjenih primerov poznekrednih otoških ekosistemov v Evropi in ostajajo osrednji predmet raziskav o evoluciji, ekologiji in biogeografiji krede.
