Hillary Clinton, 67. državna sekretarka, nekdanja prva dama in nekdanja senatorka Združenih držav Amerike iz New Yorka, je predsedniško kampanjo za leto 2016 napovedala 12. aprila 2015 v videoposnetku na YouTubu. Predsedniška kandidatka v 2008, je njena kandidatura na volitvah leta 2016 njena druga kandidatura za predsedniško mesto. Na splošno je veljala za glavno kandidatko za demokratsko nominacijo, čeprav se je soočila z več izzivalci, zlasti z Berniejem Sandersom.
9. novembra 2016, po predsedniških volitvah, je Hillary Clinton v ameriškem volilnem kolegiju izgubila proti Donaldu Trumpu.
Potek kampanje
Kampanja Hillary Clinton je temeljila na dolgi javni karieri in poudarjala izkušnje v zunanji politiki, zdravstvu in zakonodaji. Njena ekipa je vključevala več izkušenih svetovalcev in vodij kampanje; Robby Mook je bil glavni vodja kampanje, John Podesta pa je deloval kot kampanijski predsednik. Za čas kampanje je izbrala senatorja Tim Kainea za podpredsedniškega kandidata, kar je uradno objavila julija 2016.
Primarne volitve in nominacija
V primarnih volitvah Demokratske stranke se je Clinton že od začetka štela za glavno favoritko, vendar jo je močno izzival Bernie Sanders, ki je mobiliziral veliko bazo volivcev z antiestablišmentskimi pozivi po sistemskih spremembah. Kljub tesnim in dolgotrajnim bitkam je Clinton zbrala dovolj delegatov in superdelegatov za osvojitev demokratske nominacije. Na Demokratski nacionalni konvenciji v Philadelphii je bila avgusta 2016 uradno potrjena kot kandidatka Demokratske stranke — s tem je postala prva ženska, ki je prejela nominacijo ene od dveh največjih ameriških strank.
Program in sporočilo kampanje
Kampanja je promovirala programe, kot so razširitev in utrditev Zakona o dostopni zdravstveni oskrbi (Affordable Care Act), ukrepi proti gospodarski neenakosti, povečanje minimalne plače, zaščita pravic žensk in prispevki k reformi kazenskega sistema. Slogan kampanje je bil "Stronger Together", ki je poudarjal enotnost, izkušnjo in zmožnost vladanja.
Financiranje in organizacija
Clintonova kampanja je zbrala velike zneske preko tradicionalnega zbiranja sredstev, super PAC-ov in manjših donacij. Organizacijsko je pokrivala številne zvezne države z ekipo prostovoljcev in profesionalnih kampanjskih delavcev, še posebej v ključnih "swing" državah.
Glavni izzivi in kontroveznosti
Kampanja je bila zaznamovana z več pomembnimi vprašanji in spornimi trenutki: javne razprave o njenem uporabi zasebnega e-poštnega strežnika med njenim časom kot državna sekretarka, objave elektronske pošte iz Pogajalske skupine John Podesta prek WikiLeaks, ter ponovno odprtje preiskave FBI oktobra 2016, ki je po mnenju mnogih vplivalo na javno zaznavanje v zadnjih tednih kampanje. Poleg tega so v Pridružitvi obtožb o vdorih in notranjih posegih v volitve imele pomembno vlogo – ameriške obveščevalne agencije so pozneje ocenile, da je bilo vmešavanje tujih sil, zlasti Rusije, namenjeno vplivanju na potek volitev in podkopavanju zaupanja v institucije.
Splošne volitve in izid
Na volitvah novembra 2016 je Hillary Clinton osvojila večinski glas volivcev na nacionalni ravni (popular vote), vendar ni dobila večine v volilnem kolegiju, ki določa zmagovalca predsedniških volitev v ZDA. Kljub višjemu skupnemu številu glasov za Clintonovo je Donald Trump zmagal z več elektorskimi glasovi in tako postal 45. predsednik ZDA. Clinton je volilne rezultate sprejela in 9. novembra 2016 javno priznala poraz ter spodbudila k ohranjanju demokratičnih institucij.
Posledice in pomen
Izid volitev je sprožil obsežne razprave o sistemu volilnega kolegija, polarizaciji volilnega telesa, vlogi družbenih omrežij, dezinformacijskih kampanj ter pomenu transparentnega upravljanja z državnimi podatki. Clintonova kampanja je postavila pomembno mejnik kot prva nominirana ženska predsedniške kandidature ene od dveh velikih strank v ZDA, hkrati pa je poraz spodbudil analize in spremembe v strategijah političnega organiziranja, zavezništvih in komuniciranju na prihodnjih volitvah.
