Hindutva: zgodovina, ideologija in kritike indijskega nacionalizma

Hindutva: poglobljen pregled zgodovine, ideologije in kritik indijskega nacionalizma — od Savarkarja do RSS/BJP, verski vpliv, sporni vidiki in politične posledice.

Avtor: Leandro Alegsa

Hindutva, kar pomeni "hinduizem", je vrsta nacionalizma v Indiji. Besedo je leta 1923 populariziral Vinayak Damodar Savarkar. Skupine, ki verjamejo v hindutvo, vključujejo Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS), Vishva Hindu Parishad (VHP), Bharatiya Janata Party (BJP) in Sangh Parivar. Hindutva meni, da je hinduizem boljši od drugih religij in kultur. Zaradi tega nekateri hindutvo opisujejo kot skoraj fašistično, drugi pa pravijo, da je hindutva konservativna.

Zgodovina in izvor termina

Termin "hindutva" je izpeljan iz besede "Hind", ki se je v srednjeveški perzijski rabi nanašala na zemljo ob reki Ind (Indija). Vinayak Damodar Savarkar je v svojem spisu iz leta 1923, "Hindutva: Who is a Hindu?", oblikoval sodobno idejno jedro tehničnega pojma: predstavo o enotni narodni identiteti, ki temelji na skupni kulturi, izvoru in civilizaciji. V naslednjih desetletjih so organizacije iz Sangh Parivarja razširile in institucionalizirale ideologijo v politično prakso in družbene programe.

Osrednje ideološke značilnosti

  • Kulturni nacionalizem: Hindutva poudarja idejo "rashtra" (narod) kot skupno kulturno-tisti, ki ga naj bi ustvarjalo in ohranjalo hindujsko izročilo.
  • Enotnost in identiteta: zagovarja enotno nacionalno identiteto, pogosto v kontrastu z versko pluralnostjo in sekularnimi načeli, ki jih je vpeljala sodobna indijska država.
  • Pravice večinske skupine: zavzema se za ohranitev in promocijo običajev, simbolov in vrednot, ki se štejejo za "hindujske", ter za zakonodajne ukrepe, ki to podpirajo (npr. zakoni o zaščiti goveda, omejitve verskih prehodov).
  • Družbena in politična mobilizacija: uporablja mrežo organizacij (RSS, VHP, politične stranke), da doseže kulturni, izobraževalni in politični vpliv.

Glavne organizacije

V Sangh Parivarju deluje več povezanih organizacij z različnimi nalogami:

  • Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS): organizacija prostovoljcev, osrednja celica gibanja, usmerja mrežo lokalnih enot in vzgaja člane z ideologijo hindutve.
  • Vishva Hindu Parishad (VHP): organizacija, ki se posveča verskim in kulturnim vprašanjem ter mobilizaciji za zadeve, ki jih vidi kot pomembne za hindujsko skupnost.
  • Bharatiya Janata Party (BJP): stranka, ki je bila v številnih obdobjih na oblasti in je pogosto povezana z izvajanjem politik, navdihnjenih z ideologijo hindutve.

Vpliv na politiko in družbo

Hindutva je močno zaznamovala sodobno indijsko politiko. Ko so politične sile, povezane z hindutvo, prišle na oblast, so bile pogosto uveljavljene politike in zakoni, ki odražajo kulturne in moralne prioritete gibanja. Primeri vključujejo razprave o uniformnem družinskem zakonu, zakone o prepovedi konverzij in zakone o zaščiti goveda. Leta 2019 je razpravo po celem svetu sprožila tudi sprememba priseljenske zakonodaje (Citizenship Amendment Act), ki so jo kritiki dojemali kot ekskluzivno za neislamske priseljence; ta ukrep je bil ena od tem, ki je sprožila množične proteste.

Kritike in spori

Hindutva je predmet obsežnih kritik tako v Indiji kot v tujini. Glavne kritike so:

  • Majočnost oziroma izključevanje manjšin: Kritiki trdijo, da hindutva spodbuja majoritarno politiko in kulturni pritisk na verske manjšine, zlasti muslimane in kristjane.
  • Revidiranje zgodovine: Nekateri menijo, da podporniki hindutve promovirajo nacionalistično reinterpretacijo zgodovine in vplivajo na učne načrte ter javne diskurze.
  • Nasilje in segregacija: Kritiki so povezali določene dogodke, kot sta rušenje Babri Masjid (1992) in izbruhi verskega nasilja (npr. spori v Gjudžaratu 2002), s politiko in mobilizacijo, ki jo spodbujajo nekateri akterji hindutve.
  • Ogrožanje sekularizma: Kritiki opozarjajo, da ideologija spodkopava ustavno ločitev države in vere ter načelo enake obravnave vseh državljanov ne glede na vero.

Odgovori zagovornikov

Zagovorniki hindutve trdijo, da gre pretežno za kulturni in ne nujno verski nacionalizem, ki skuša obnoviti občutek nacionalne ponositve, socialnega reda in kulturne kontinuitete. Poudarjajo tudi dobrodelno in razvojno delo nekaterih organizacij v Sangh Parivarju, kot so humanitarne akcije, šolski programi in družbeni projekti. Prav tako mnogi branijo zahteve po večji zaščiti kulturnih simbolov in zgodovinskih spominov kot legitimno politično stališče.

Analize in razprave v javnosti

Medijski, akademski in civilnodružbeni krogi še naprej razpravljajo o tem, kje poteka meja med kulturno identiteto in versko politiko. Raziskovalci opozarjajo, da hindutva ni monolitičen pojav — znotraj nje obstajajo različne frakcije, strateške izbire in lokalne različice. Razumevanje gibanja zahteva pozornost na regionalne razlike, zgodovinski kontekst in posebne politike, ki jih izvedeta država ali povezane organizacije.

Zaključek

Hindutva je kompleksen in vpliven politično-kulturni pojav v sodobni Indiji. Njeni zagovorniki ga vidijo kot sredstvo utrditve kulturne identitete in družbenega reda; kritiki pa opozarjajo na nevarnosti izključevanja, revizionizma in erozije sekularnih načel. Razprava o hindutvi ostaja osrednja za razumevanje sodobne indijske politike, identitete in konfliktov.

Komentarji znanstvenikov

Christophe Jaffrelot, politolog, specializiran za Južno Azijo, meni, da ima ideologija hindutve korenine v obdobju, ko so veljale izmišljotine iz starodavne indijske mitologije in ved. Ta izmišljotina je bila uporabljena za "vzdrževanje hindujske etnične zavesti". Njena strategija je posnemala muslimansko politiko identitete gibanja Khilafat po prvi svetovni vojni, politične koncepte pa si je izposojala z Zahoda - predvsem iz Nemčije.

Po mnenju zgodovinarja in politologa Anthonyja Parela je knjiga V. D. Savarkarja Hindutva, kdo je hindujec? (1923) temeljno besedilo ideologije hindutve. Savarkarjev povzetek hindujske kulture "kot samozadostne kulture, ki ne potrebuje prispevka drugih kultur" komentira z besedami, da je to "nezgodovinsko, narcistično in napačno poročilo o indijski preteklosti".

Chakravarthi Ram-Prasad, član Britanske akademije ter strokovnjak za politiko in filozofijo religije, pravi, da je hindutva oblika nacionalizma, ki jo nasprotniki in podporniki vidijo različno. Ideologija hindutve po Savarkarju, pravi Ram-Prasad, temelji na "geografiji, rasi in kulturi".

Vprašanja in odgovori

V: Kaj je hindutva?


O: Hindutva je vrsta nacionalizma v Indiji, ki meni, da je hinduizem boljši od drugih religij in kultur.

V: Kdo je populariziral besedo hindutva?


O: Vinayak Damodar Savarkar je besedo hindutva populariziral leta 1923.

V: Katere skupine verjamejo v hindutvo?


O: Skupine, ki verjamejo v hindutvo, so Rashtriya Swayamsevak Sangh (RSS), Vishva Hindu Parishad (VHP), Bharatiya Janata Party (BJP) in Sangh Parivar.

V: Kako hindutivo opisujejo nekateri ljudje?


O: Nekateri opisujejo hindutvo kot skoraj fašistično.

V: Kako hindutvo opisujejo drugi?


O: Drugi opisujejo hindutvo kot konservativno.

V: Kaj verjame Hindutva o hinduizmu?


O: Hindutva meni, da je hinduizem boljši od drugih religij in kultur.

V: Kaj pomeni izraz "hinduizem"?


O: "Hinduizem" je pomen, ki se skriva za besedo hindutva.


Iskati
AlegsaOnline.com - 2020 / 2025 - License CC3